Celovit pristop priprave kazalcev okolja: primer kakovosti zunanjega zrakaMatjašec, Tjaša (Avtor) Kukec, Andreja (Mentor) Kovač, Nataša (Komentor) celovit model ocenjevanjakazalci okoljaDPSIRDPSEEAkakovost zunanjega zrakaUvod: Čezmerno onesnaženje zunanjega zraka je eden izmed večjih okoljskih problemov tako v Evropi kot v Sloveniji. Med uporabna orodja za poročanje o stanju okolja uvrščamo kazalce okolja. Kazalci okolja temeljijo na petdelnem okviru presoje, t. i. okviru DPSIR, ki vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), vplive (I) in odzive (R). Najnovejši model za ocenjevanje stanja okolja je okvir DPSEEA, ki vključuje gonilne sile (D), obremenitve (P), stanje (S), izpostavljenost (E), vplive (E) in ukrepanje (A) ter povezuje socialni, ekonomski in okoljski vidik z zdravjem in dobrim počutjem. Namen: Pripraviti celovit model za oceno kakovosti zunanjega zraka z uporabo kazalcev okolja. Metode dela: Pri pripravi celovitega modela za oceno kakovosti zunanjega zraka smo pregledali modele za pripravo celovite ocene, ki temeljijo na uporabi kazalcev, in ocene presoje z uporabo DPSIR. Pregledali smo veljavne pravne predpise Evropske unije in Slovenije za obdobje od leta 2008 do leta 2016. Po principu semaforja – rdeča barva (neuporabni podatki), rumena barva (podatki nudijo že nekaj informacij), zelena barva (uporabni podatki) – smo ocenili stanje zbiranja ter dostopnost okoljskih in zdravstvenih podatkov. Rezultati: Okvir DPSSEA je najprimernejši za oceno stanja kakovosti zraka. Model ocenjevanja kakovosti zraka se nanaša na gospodinjstva. Pregled in analiza zakonodajnih zahtev sta pokazala, da sta evropska in slovenska zakonodaja usklajeni. Ocena stanja zbiranja okoljskih in zdravstvenih podatkov je pokazala, da so podatki časovno primerljivi od leta 2002 do leta 2015. Pomanjkljivost zbiranja omenjenih podatkov je razpršenost podatkov po različnih podatkovnih bazah. Pri oceni dostopnosti rutinsko zbranih okoljskih in zdravstvenih podatkov smo ugotovili, da so podatki premalo kakovostni, da bi jih lahko uporabili za celovito analizo, saj se zbirajo na različnih ravneh in niso namenjeni povezovanju zdravstvenih in okoljskih podatkov. Razprava in sklep: Za celovit pristop priprave kazalcev okolja na primeru kakovosti zunanjega zraka po modelu DPSEEA bi potrebovali natančnejše podatke (prostorska in časovna ločljivost) o ravneh onesnaženosti zraka na lokalni ravni, širši nabor zdravstvenih podatkov, ki so posledica onesnaženega zraka, ter natančnejše podatke o prometnih obremenitvah in številu gospodinjstev glede rabe lesne biomase in starosti kurilne naprave.20182018-10-11 08:26:44Magistrsko delo/naloga104793sl