<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104766"><dc:title>Poslovni razlog kot utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi</dc:title><dc:creator>Smole,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tičar,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Delavec</dc:subject><dc:subject>delodajalec</dc:subject><dc:subject>Zakon o delovnih razmerjih</dc:subject><dc:subject>poslovni razlog</dc:subject><dc:subject>utemeljen razlog</dc:subject><dc:subject>resen razlog</dc:subject><dc:subject>prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.</dc:subject><dc:description>V magistrsko diplomskem delu obravnavam utemeljenost poslovnega razloga kot enega izmed taksativno navedenih zakonskih razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi ZDR-ja, novele ZDR-A in ZDR-1. Iz zgodovinskega razvoja in nastanka poslovnega razloga ugotovim, da je poslovni razlog kot tak uvedel ZDR leta 2002. Do takrat vsebinski približek poslovnega razloga lahko najdemo v vprašanju trajno presežnih delavcev zaradi nujnih operativnih razlogov. Ta termin je uporabljala delovna zakonodaja na podlagi      ZDR-ja iz leta 1990. Z idejo poslovnega razloga, a drugače poimenovano, se je sicer ukvarjala tudi jugoslovanska zakonodaja.

Skozi normativne dejavnosti se je ureditev poslovnega razloga spreminjala tako vsebinsko kot tudi jezikovno. Poslovni razlog je lahko ekonomske, organizacijske, tehnološke, strukturne ali podobne narave. Vedno nastane v sferi delodajalca in ni odvisen od osebe delavca. Poslovni razlog povzroči prenehanje potreb po določnem delu delavca, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (pogodbena narava delovnega razmerja). Spričo tega mora biti poslovni razlog utemeljen in mora onemogočati nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Slednji zahtevi izhajata iz ZDR-1, saj je ZDR zahteval, da je bil poslovni razlog, poleg tega, da je bil utemeljen, tudi resen in da je kot tak onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Sodna praksa je večkrat potrdila, da je poslovni razlog poslovna odločitev delodajalca, ki izvira iz njegove svobodne gospodarske pobude, katere ekonomičnosti, potrebnosti in smiselnosti sodišče ne more presojati. Presoja le, če je poslovni razlog izkazan do te mere, ali je utemeljen in ali je dejansko povzročil prenehanje potreb po določnem delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V tem okviru sodišče opozori na zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v smislu navideznih in fiktivnih poslovnih razlogov. 

Delo vsebuje analize treh dejanskih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in eventualni spremljajoči sodni zaključek.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-10 07:15:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104766</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
