Naratološka analiza dramskega opusa Thomasa Stearnsa EliotaGačnik, Uršula (Avtor) Troha, Gašper (Mentor) angleška dramatikanaratologijapripovedna tehnikadiplomsko deloNaratologija drame se je razvila v postklasični fazi naratologije in si v zadnjih desetletjih s pomočjo konkretnih naratoloških analiz dramskih besedil prizadeva izdelati univerzalne naratološke dramske modele. V slovenskem prostoru je naratologijo drame predstavila Alenka Koron v svoji monografiji Sodobne teorije pripovedi. Raziskovanje vseh sedmih Eliotovih dram s pomočjo naratološke analize, ki je izhajala iz dramske osebe kot pripovedovalca in iskala pripovedne tehnike, ni doprineslo novih interpretacijskih pogledov na Eliotov dramski opus ali oblikovanja novega komunikacijskega modela, pač pa potrdilo že prej uveljavljene. Pripovedni postopki se pojavljajo v vseh njegovih dramah. Najmanj jih je najti v dramskem fragmentu Sweeney Agonistes zaradi fragmentarnosti, v ostalih pa jih je razmeroma veliko. Najpogostejše so analepse, ki pripovedujejo o preteklih dogodkih, skupaj s prvoosebnim pripovedovalcem na znotrajdiegetski ravni. Od funkcij so v ospredju funkciji karakterizacije dramskih oseb in kontrastiranja perspektiv ter psihološka funkcija.[U. Gačnik]20182018-10-09 09:30:14Diplomsko delo/naloga104625sl