<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104578"><dc:title>Tematizacija srebreniškega genocida in podobe Drugega v avtobiografiji Mehmedalije Alića Nihče</dc:title><dc:creator>Marcen,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolej,	Tone	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferenc,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>literatura in zgodovina</dc:subject><dc:subject>bošnjaška književnost</dc:subject><dc:subject>avtobiografska literatura</dc:subject><dc:subject>pričevanjska literatura</dc:subject><dc:subject>zgodovinski spomin</dc:subject><dc:subject>vojni zločini</dc:subject><dc:subject>druga svetovna vojna</dc:subject><dc:subject>Huda jama</dc:subject><dc:subject>vojna v Bosni in Hercegovini</dc:subject><dc:subject>genocid</dc:subject><dc:subject>Srebrenica</dc:subject><dc:subject>imagologija</dc:subject><dc:subject>diplomsko delo</dc:subject><dc:description>Nekaj mesecev pred koncem se je v Srebrenici zgodil eden ključnih dogodkov in največjih zločinov več kot tri leta trajajoče medetnične vojne v Bosni in Hercegovini. V začetku julija 1995 so pripadniki sil bosanskih Srbov najprej zavzeli območje, ki je bilo od leta 1993 pod zaščito Združenih narodov, nato pa pobili več tisoč moških pripadnikov večinsko muslimanskega prebivalstva, ženske in otroke pa prisilil v beg. Srebreniški zločin kot eden najbolj tragičnih trenutkov bosanske vojne, pozneje okarakteriziran za genocid, dobiva odmev tudi v literaturi, med drugim je na svojstven način tematiziran v avtobiografiji Nihče Mehmedalije Alića. Kot tujec brez državljanstva in zaposlitve ostane Alić po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi njenih republik birokratsko ujet v Sloveniji, kamor se je iz rodne okolice Srebrenice v želji po boljši prihodnosti preselil v času šolanja. Od tod zločin osvetljuje posredno s pomočjo pričevanj preživelih sorodnikov in prijateljev ter s spominom na tiste pokojne bližnje, ki genocida niso preživeli. Odkritje žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni, s katerimi se kot rudar, poslan na delo v laški rudnik, sooči v Hudi jami, obudi spomine na tragične dogodke iz leta 1995, ob primerjanju obeh zločinov pa Alića srebreniška izkušnja tudi notranje obvezuje k dostojnemu ravnanju z žrtvami drugega zločina. Slabe življenjske izkušnje v Srebrenici in pozneje v Sloveniji, ki jih je doživel kot Bošnjak, se v Alićevi avtobiografiji ne zrcalijo skozi negativno podobo Drugega. Avtor ne podleže stereotipizaciji in posploševanju, namesto kolektivizacije jasno razmejuje med odgovornimi za zločine in napake in preostalimi predstavniki drugega naroda.</dc:description><dc:publisher>[N. Marcen]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2018-10-08 14:49:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104578</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
