Recepcija Bartolovega Al ArafaZore, Urša (Avtor) Kos, Matevž (Mentor) slovenska književnostkratka prozaliterarna recepcijaslovenska literarna kritikaMohoričMilenaPaternuBorisKermaunerTarasdiplomsko deloLeta 1935 je izšla Bartolova zbirka kratkih zgodb Al Araf. Zaradi odstopajočega načina pisanja v tedanjem času je požela ogromno odziva, ki je bil pred vojno po večini negativen. Po vojni se je situacija malo spremenila, pozitivne literarno zgodovinske študije pa so bile večinoma napisane v novem tisočletju. Izmed številnih publicistov, ki so se ukvarjali z Bartolom, sem si izbrala tri, od katerih je vsak predstavnik določenega obdobja, in njihova mnenja podrobneje analizirala. Milena Mohorič, predstavnica predvojnega obdobja, je, z izjemo Izpovedi gospe Forcesinove, podala pozitivno kritiko in je v svojem času predstavljala izjemo. Svoje mnenje o Bartolovem delu je strnila v drugi januarski številki sedmega letnika Modre ptice (1935/36). Na straneh 33-40 je napisala članek z naslovom Vladimir Bartol: (Ob njegovi knjigi Al Araf). Boris Paternu se je ukvarjal predvsem z jezikom v Bartolovem Al Arafu, tudi njegova študija ni povsem negativna. Al Arafa je temeljito razčlenil leta 2002, ob ponatisu zbirke, v spremni študiji Bartolov Al Araf. (str. 326-338). Po mojem mnenju je najobjektivnejša in tista, ki je najbolj zadela bistvo Bartolovega pisateljevanja, študija Tarasa Kermaunerja, ki ga predstavljam kot zadnjega izmed trojice. Leta 1974 je napisal spremno študijo k Demonu in erosu z naslovom Vladimir Bartolpredhodnik današnje slovenske moderne literature (str. 423-445). Svoje mnenje utemeljim na koncu diplomskega dela.[U. Zore]20162018-10-08 14:04:04Diplomsko delo/naloga104532sl