Dramatika Samuela BeckettaJereb, Iztok (Avtor) Matajc, Vanesa (Mentor) teorija drameirska dramatikamodernizemdrama absurdagledališče absurdadiplomsko deloDiplomsko delo obravnava dramatiko Samuela Becketta, ki je zanimiva zaradi svojega izvirnega pristopa oziroma močnega oblikovnega odstopanja od tradicionalne (aristotelovske) dramske oblike, ki se kaže že v pomanjkanju dejanja in v nedejavnih likih. Kljub temu pa gre pri Beckettu za zavestno opuščanje osnovnih elementov drame - Beckett izloči vse, kar pripada tradicionalni dramski obliki tako, da na koncu ostanejo le najbolj ključni vzorci človeškega obnašanja. Njegove ključne teme, kakor jih razkriva v eseju Proust, so navada, čas in spomin, ki so obravnavane v interpretaciji Beckettovih dramskih del. Interpretacija se osredotoča predvsem na drame Čakajoč Godota, Konec igre in O, krasni dnevi, v manjši meri pa tudi na poznejša dramska besedila ter drami Igra in Krappov zadnji trak. Interpretaciji sledi primerjava Beckettove in Brechtove dramatike kot dveh popolnoma različnih avtorskih pogledov na dramsko obliko. Dramatika obeh avtorjev je izbrana za primerjavo z vidika zgodovinskega konteksta 20. stoletja, kot ga je v delu Dvajseto stoletje obravnaval Alain Badiou. Nazadnje pa diplomsko delo obravnava še Beckettovo umestitev v okvir drame absurda, ki jo Esslin v delu Gledališče absurda (The Theatre of the Absurd) utemeljuje kot logično posledico oz. odraz povojnega časa; in v okvir dramskega postmodernizma oziroma dramskega modernizma in njegovega skrajnega raziskovanja modernistične zavesti.[I. Jereb]20152018-10-08 13:54:00Diplomsko delo/naloga104519sl