<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104480"><dc:title>Dramsko besedilo Milene Marković Barčica za punčke</dc:title><dc:creator>Zajc,	Ivana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matajc,	Vanesa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>srbska književnost</dc:subject><dc:subject>srbska dramatika</dc:subject><dc:subject>postmodernizem</dc:subject><dc:subject>postdramsko gledališče</dc:subject><dc:subject>bolonjske diplome</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo se ukvarja z dvema osrednjima vprašanjema. Prvo je vprašanje, ali je dramsko besedilo srbske avtorice Milene Marković Barčica za punčke (Brod za lutke) lahko uvrščeno v postmodernistično literaturo. Ker smo hoteli pokazati, da temu ni tako, smo analizirali najpomembnejši indic, ki bi utegnil kazati na postmodernističnost tega dela, in sicer rabo različnih tipov diskurzov v delu. Analizirali smo način soobstoja teh različnih diskurzov in njihovo funkcijo v razmerju do besedilne resničnosti, posebej vlogo fragmentov pravljic, ki predstavljajo najbolj obsežen del citiranega materiala. Vlogo fragmentov pravljic ugotavljamo s pomočjo analize ritualov, iz katerih te izhajajo, in psihoanalitične ter historično materialistične metode raziskovanja pravljic. Ugotovimo, da je funkcija različnih diskurzov utrjevanje fiktivne resničnosti, slednja v največji meri predstavlja protagonistkino zavest - kar pa ni značilno za postmodernistični način rabe sopostavljanja različnih tipov diskurzov. Da delo ne more biti uvrščeno v postmodernistično paradigmo, pokaže tudi analiza fantastičnosti v delu Barčica za punčke, ki ne ustreza postmodernističnemu tipu rabe fantastičnosti. Drugi zastavljeni problem je morebitna uvrstitev drame v postdramsko gledališče, ki je bila pripisana opusu Milene Marković kot celoti. Pokažemo, da drama ne more biti opredeljena niti s tem pojmom, in sicer preko analize statusa dramskega avtorja in odnosa med tekstom ter odrom v drami, pa tudi z ugotovitvijo, da se dramsko besedilo ne odpoveduje principu ustvarjanja odrske iluzije. Kot ustreznejša za opredelitev drame se izkažeta pojma rapsodije (Jean-Pierre Sarrazac) in odprte drame (Volker Klotz).</dc:description><dc:publisher>[I. Zajc]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2018-10-08 13:25:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104480</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
