Dramsko besedilo Milene Marković Barčica za punčkeZajc, Ivana (Avtor) Matajc, Vanesa (Mentor) srbska književnostsrbska dramatikapostmodernizempostdramsko gledališčebolonjske diplomeDiplomsko delo se ukvarja z dvema osrednjima vprašanjema. Prvo je vprašanje, ali je dramsko besedilo srbske avtorice Milene Marković Barčica za punčke (Brod za lutke) lahko uvrščeno v postmodernistično literaturo. Ker smo hoteli pokazati, da temu ni tako, smo analizirali najpomembnejši indic, ki bi utegnil kazati na postmodernističnost tega dela, in sicer rabo različnih tipov diskurzov v delu. Analizirali smo način soobstoja teh različnih diskurzov in njihovo funkcijo v razmerju do besedilne resničnosti, posebej vlogo fragmentov pravljic, ki predstavljajo najbolj obsežen del citiranega materiala. Vlogo fragmentov pravljic ugotavljamo s pomočjo analize ritualov, iz katerih te izhajajo, in psihoanalitične ter historično materialistične metode raziskovanja pravljic. Ugotovimo, da je funkcija različnih diskurzov utrjevanje fiktivne resničnosti, slednja v največji meri predstavlja protagonistkino zavest - kar pa ni značilno za postmodernistični način rabe sopostavljanja različnih tipov diskurzov. Da delo ne more biti uvrščeno v postmodernistično paradigmo, pokaže tudi analiza fantastičnosti v delu Barčica za punčke, ki ne ustreza postmodernističnemu tipu rabe fantastičnosti. Drugi zastavljeni problem je morebitna uvrstitev drame v postdramsko gledališče, ki je bila pripisana opusu Milene Marković kot celoti. Pokažemo, da drama ne more biti opredeljena niti s tem pojmom, in sicer preko analize statusa dramskega avtorja in odnosa med tekstom ter odrom v drami, pa tudi z ugotovitvijo, da se dramsko besedilo ne odpoveduje principu ustvarjanja odrske iluzije. Kot ustreznejša za opredelitev drame se izkažeta pojma rapsodije (Jean-Pierre Sarrazac) in odprte drame (Volker Klotz).[I. Zajc]20132018-10-08 13:25:58Diplomsko delo/naloga104480sl