Razširjenost trajnih tetovaž in osveščenost o neželenih učinkih tetoviranja v SlovenijiGajšek, Tea (Avtor) Karas Kuželički, Nataša (Mentor) Omersel, Jasna (Komentor) tetovirna barvila stranski učinki okužbe tetoviranja nevarnost tetovažTetoviranje, danes priljubljen način okraševanja telesa, je skozi zgodovino, vse od kamene dobe naprej, predstavljalo razširjeno prakso označevanja in spreminjanja telesa. V preteklosti so s tetovažami izražali različna verovanja, vlogo posameznika v družbi, odločitev za tetovažo pa je bila le redko posameznikova lastna izbira. V primerjavi s preteklostjo se zdi, da so danes tetovaže nekaj povsem običajnega in rezultat lastne izbire posameznikov. Čeprav njihov negativen predznak še ni v celoti izginil, se je v zadnjih letih občutno zmanjšal in lahko trdimo, da tetovaže niso več tabu tema. Uporaba barv za tetoviranje ne sme predstavljati tveganja za zdravje ali varnost človeka. Barve, ki se uporabljajo, morajo biti kvalitetne, v skladu s priporočili, njihova sestava mora biti ustrezna. Ravno barve, z neustrezno sestavo in preseženimi dovoljenimi koncentracijami snovi, ki predstavljajo največjo nevarnost (težke kovine, aromatski amini, pigmenti), so eden glavnih povzročiteljev neželenih učinkov tetoviranja. Zanimalo nas je, s kakšnimi neželenimi učinki se ljudje s tetovažo lahko srečajo in kako se jim v največji meri lahko izognejo. V raziskovalnem delu smo izdelali spletno anketo, namenjeno širši javnosti, da bi preverili kolikšna je razširjenost tetovaž v Sloveniji in osveščenost o neželenih učinkih tetoviranja. Pridobljene podatke smo obdelali s frekvenčno distribucijo (grafičnimi prikazi), za primerjavo rezultatov skupine tetoviranih anketirancev z netetovirano skupino pa smo naredili statistično analizo s programom SPSS. Potrdimo lahko, da so tetovaže priljubljene, večina anketirancev ima vsaj eno tetovažo (73 % vseh anketirancev), veliko pa je med njimi takih, ki tetovaže še nimajo (27 %), ampak si jo v prihodnosti želijo (87 % netetoviranih anketirancev). Splošno poznavanje neželenih učinkov tetoviranja je nizko, 53 % anketirancev učinkov ne pozna. Majhen delež (3 %) tetoviranih anketirancev je potrdil, da so po tetoviranju imeli kakšne neželene učinke, najpogosteje se je po tetoviranju pojavljala rdečica. Ugotovili smo, da so s tveganji tetoviranja bolje seznanjeni anketiranci s tetovažo kot tisti brez nje. Najbolj poznan škodljiv učinek v obeh skupinah anketirancev so okužbe. Zanimiv je podatek, da je anketirancem pri izbiri tetovirnega studia kvaliteta uporabljene barve pomembnejši dejavnik kot cena storitve. V anketi je sodelovalo več žensk, tudi med tetoviranimi osebami je večji delež žensk. Za tetoviranje se najpogosteje odločijo posamezniki med 20. in 30. letom starosti. Zavedamo se, da razširjenost tetovaž in osveščenost o neželenih učinkih tetoviranja v Sloveniji ne moremo oceniti zgolj na podlagi pridobljenih rezultatov s spletno anketo, izdelano v okviru te diplomske naloge. Za to bi bilo potrebno izvesti nacionalno raziskavo, upamo pa lahko, da bo ta naloga na kakršen koli način pripomogla k nadaljnjemu raziskovanju tega področja. Želimo si, da bi v prihodnosti prišlo do izboljšav tudi na področju zakonodaje in menimo, da bi bilo koristno širšo javnost bolje seznaniti z varnim načinom tetoviranja.[T. Gajšek]20182018-10-06 06:16:58Diplomsko delo/naloga104424sl