<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104388"><dc:title>Proaktivno obvladovanje tveganj v informacijskih sistemih</dc:title><dc:creator>DOBROVOLJC,	ANDREJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trček,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Likar,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tveganje</dc:subject><dc:subject>grožnja</dc:subject><dc:subject>ranljivost</dc:subject><dc:subject>napadalec</dc:subject><dc:subject>kvantitativna ocena</dc:subject><dc:subject>metoda določanja prioritet</dc:subject><dc:description>Obvladovanje varnostnih tveganj je eden večjih izzivov v sodobnih informacijskih sistemih. Grožnje pogosto prihajajo preko svetovnega spleta in jih je težko predvideti. Napadalci so tako lahko vedno korak pred nami in ukrepanje zgolj na osnovi znanih incidentov ni zadostno. S stalnim aktivnim odkrivanjem in odstranjevanjem ranljivosti v programski opremi lahko dosežemo precej višjo raven varnosti. Kadar je v sistemu prisotno večje število ranljivosti, se moramo odločati, kateri bomo dali prednost pri odstranjevanju. S proaktivnim pristopom, kjer predvidevamo, katere ranljivosti bodo v praksi bolj verjetno izkoriščene, lahko zagotovimo najvišjo raven varnosti. Najpogosteje uporabljena metoda določanja prioritet, ki temelji na oceni CVSS (Common Vulnerability Scoring System), je pogosto tarča kritik zaradi slabe učinkovitosti. Zgolj na osnovi ocene CVSS namreč ne moremo sklepati o verjetnosti izkoriščanja. Eden ključnih izzivov na tem področju je torej prepoznati indikatorje izkoriščanja. Ker je izkoriščanje ranljivosti v osnovi človeška grožnja, je pri predvidevanju izkoristljivih ranljivosti smiselno upoštevati značilnosti tipičnih napadalcev. Opredelili smo več metod določanja prioritet, ki to upoštevajo. Učinkovitost metod želimo med seboj primerjati glede na uspešnost pri omejevanju tveganja. V ta namen smo razvili model vrednotenja, ki omogoča takšne primerjave. Predlagane metode določanja prioritet, ki upoštevajo človeške grožnje, smo primerjali z najbolj priljubljenimi obstoječimi metodami. Ob tem smo uporabili podatke o ranljivostih iz javno dostopnih podatkovnih zbirk. Eksperimentalni rezultati kažejo, da so metode določanja prioritet, ki upoštevajo značilnosti napadalcev, v splošnem učinkovitejše od obstoječih metod. Učinkovitost se je potrdila tudi na nekaterih realnih primerih informacijskih sistemov v praksi.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-05 16:25:02</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104388</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>