<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104369"><dc:title>Izvedba in evalvacija eksperimenta za ponazoritev evapotranspiracije pri izbirnem predmetu organizmi v naravi in umetnem okolju</dc:title><dc:creator>Žmavčič,	Tea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>evapotranspiracija</dc:subject><dc:subject>eksperimentalno delo</dc:subject><dc:subject>raziskovalno mišljenje</dc:subject><dc:subject>konstruktivizem</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Učenje predstavlja aktiven in učinkovit proces, pri katerem posameznik doživi trajno in svojevrstno spremembo v svojem obnašanju pod vplivom preteklih izkušenj (Ivanuš Grmek, Čagran in Sadek, 2009). Učenje naravoslovja je dinamičen proces spreminjanja, rekonstrukcije ter tvorjenja novih pojmov in vklapljanje novih informacij v obstoječe informacijske strukture (Krnel, 1993). Eden izmed didaktičnih pristopov, ki postaja v naravoslovju čedalje bolj zastopan, predstavlja praktično delo oziroma učenje z raziskovanjem. Tak pristop je za učence veliko bolj zanimiv, saj morajo sami zbrati dokaze, kar pa posledično poveča tudi njihovo motivacijo. Raziskave v zadnjih 50 letih so pokazale, da učenci najhitreje usvojijo znanje, ko so pri pouku aktivni ter sami iščejo odgovore na vprašanja, ki jih zanimajo, v primerjavi s predhodno podano razlago s strani učitelja (Furtak, 2006).  Učenci se s pojmom transpiracija prvič srečajo v 6. razredu osnovne šole pri pouku naravoslovja. Pouk naravoslovja naj bi temeljil predvsem na odkrivanju in raziskovanju naravnih pojavov in njihovih zakonitosti. Zato je potrebno del frontalne oblike dela nadomestiti in dopolnjevati s praktičnim delom, iskanjem podatkov z uporabo IKT itd. (Učni načrt, 2011). Razumevanje evapotranspiracije je za učence težavno, saj gre za proces, ki ga je težko videti, kaj šele razumeti. Problem se pojavi že pri samem razumevanju procesov evaporacije ter transpiracije, saj ju je težko časovno ločiti.  V magistrskem delu smo zato želeli predstaviti eksperiment, ki bi učencem približal proces evapotranspiracije in jim omogočil boljše razumevanje. Namen poskusa je bil spodbujanje raziskovalnega mišljenja ter interesa do naravoslovja. Ugotovili smo, da so učenci s pomočjo eksperimenta razumeli proces evapotranspiracija kot ključni del vodnega kroga ter razvijali svoje raziskovalne spretnosti. Prav tako pa se je zaradi takšne oblike dela dvignila motivacija po spoznavanju/raziskovanju novih stvari s strani učencev.</dc:description><dc:publisher>[T. Žmavčič]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-05 08:43:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104369</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
