<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104356"><dc:title>Vpliv skupinske dinamike na nasilje v razredu</dc:title><dc:creator>Andrinek,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vec,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medvrstniško nasilje</dc:subject><dc:subject>skupina</dc:subject><dc:subject>vrstniški odnosi</dc:subject><dc:subject>učitelj-vodja razreda</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Magistrsko delo obravnava problematiko medvrstniškega nasilja v povezavi s skupinsko dinamiko, ki se v razredu razvija in je lahko tako zaviralec kot spodbujevalec nasilnih dejanj posameznikov.
V teoretičnem delu so predstavljeni različni pogledi in vrste medvrstniškega nasilja, vloge in značilnosti učencev v medvrstniškem nasilju ter merjenje tega v razredu. V nadaljevanju sledijo značilnosti malih skupin in njihove dinamike, kar povezujem z dogajanjem v razredu. Zanimalo me je, ali in kako lahko razredna dinamika prispeva k pojavu nasilja v razredu, kako slednje vidijo učitelji, ali dajejo pozitivni skupinski dinamiki in dobremu počutju učencev v razredu kakšen pomen in na kakšen način ga, če ga, spodbujajo. 
Namen empiričnega dela je osvetliti pomen skupinske dinamike, ki vpliva na različne faktorje delovanja razreda. S tem spodbujam vse pedagoške delavce k delu na pozitivni klimi razreda, kar je lahko, v nasprotju z individualnimi pristopi, drug učinkovit način za preprečevanje nasilja v razredu. Raziskovanje zajema pogled na medvrstniško nasilje z vidika učiteljev in učencev ter vloge, ki jih pri tem zavzemajo. Dotaknem se počutja učencev v razredu in pomena vloge opazovalcev, v kateri se apatično znajde veliko učencev. Raziskovala sem tudi vzroke, ki jih učitelji pripisujejo nastanku nasilja tako pri posameznikih kot v skupini. Za pridobivanje podatkov sem uporabila dva različna anketna vprašalnika, namenjena učiteljem in učencem, na katera je odgovorilo 41 učiteljev  razrednikov in 218 učencev.
Po mnenju sodelujočih v raziskavi je nasilje v razredih, še posebej verbalno, prisotno vsak dan. Učenci ob tem največkrat zavzamejo vlogo opazovalcev, a pri tem prepogosto pogledajo stran. Kljub temu da imajo učenci pozitivno mnenje o vodenju razreda svojih razrednikov, pozitivno ocenjujejo učiteljevo sposobnost glede reševanja nasilja in so o poteku intervencij dokaj dobro informirani, o nasilju še vedno najpogosteje zaupajo staršem in prijateljem. V anketiranih razredih vlada večinoma pozitivno vzdušje, nekaj več težav pa imajo učenci na področju reševanja konfliktov, strpnosti in medsebojnega razumevanja. Učitelji različne komponente skupinske dinamike prepoznavajo kot pomemben dejavnik za (ne)nasilje v razredu, a se z njim, tako kot svetovalna služba, načrtno iz različnih razlogov ukvarjajo razmeroma malo.</dc:description><dc:publisher>[A. Andrinek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-04 18:41:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104356</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
