Samopodoba romskih učencev in njihov odnos do šole in učenja v novomeških osnovnih šolahPerko, Jasmina (Avtor) Juriševič, Mojca (Mentor) romski učenciodnos do šole in učenjaučna samopodobasocialna samopodobaRomiOsnovnošolsko izobraževanje romskih otrok je v Sloveniji, predvsem na Dolenjskem, še vedno problematično. Romi so etnična skupina, ki se v načinu življenja, vrednotah in navadah precej razlikujejo od ostalega prebivalstva. Zato je temeljni namen magistrskega dela pridobiti boljši vpogled v to, kako se romski učenci počutijo v slovenskih šolah, kakšen odnos imajo do izobraževanja ter kakšna je njihova samopodoba, še posebej na učnem in socialnem področju. Natančneje, v tem delu sem se osredinila na splošno, učno in socialno samopodobo ter na odnos do šole in učenja romskih otrok, ki obiskujejo redne osnovne šole v Mestni občini Novo mesto. V teoretičnem delu sem s pomočjo literature predstavila Rome, njihov položaj v Sloveniji, natančneje sem predstavila tudi Rome v Mestni občini Novo mesto, posebej sem izpostavila šolanje in problematiko šolanja romskih učencev. Predstavljena je tudi samopodoba, posebej učna in socialna ter vpliv samopodobe na učno uspešnost in sprejetost v razredu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena junija 2017 na treh osnovnih šolah v Mestni občini Novo mesto. V vzorcu so bili zajeti oddelki od 5. do 8. razreda, v katere so bili vključeni romski učenci. Sodelovalo je 200 učencev, od tega 25 romskih učencev. V raziskavi je sodelovalo tudi 14 učiteljev razrednikov, ki so v tem letu poučevali v raziskavi sodelujoče romske učence. Za ugotavljanje samopodobe je bil uporabljen vprašalnik za opisovanje samega sebe (SDQ-I), za ugotavljanje odnosa do šole in učenja pa vprašalnik o odnosu do šole in učenja, ki so ga izpolnili tako učenci kot učitelji. S krajšim intervjujem, ki sem ga izvedla z učitelji, sem pridobila podatke o učni uspešnosti in prisotnosti pri pouku v raziskavi sodelujočih romskih otrok. Raziskava je pokazala, da imajo romski učenci, v primerjavi z njihovimi neromskimi vrstniki, nižjo splošno in učno samopodobo, medtem ko se na področju socialne samopodobe ne pojavljajo razlike med romskimi učenci in njihovimi sošolci. Zanimalo me je, ali imajo romski učenci v primerjavi z njihovimi vrstniki drugačen odnos do šole in učenja. Ugotovila sem, da se pojavljajo razlike, in sicer imajo romski učenci slabši odnos do šole in učenja kot njihovi sošolci, a je ta vseeno bolj pozitiven kot negativen. Pri primerjavi odnosa romskih učencev do šole in učenja in ocene učiteljev glede odnosa romskih učencev do šole in učenja, sem prišla do ugotovitve, da učitelji slabše ocenjujejo odnos romskih učencev kot oni sami. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med samopodobo in učnim uspehom ter prisotnostjo v šoli in učnim uspehom. Ugotovila sem, da tako samopodoba kot prisotnost v šoli ne vplivata na učni uspeh romskih učencev. Menim, da bo to magistrsko delo, še posebej njegovi empirični izsledki, učiteljem in drugim pedagoškim strokovnjakom, ki se pri poučevanju srečujejo z romskimi učenci, v pomoč pri načrtovanju uspešnejšega vzgojno-izobraževalnega dela z njimi.[J. Perko]20182018-10-04 18:41:47Magistrsko delo/naloga104354sl