<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104351"><dc:title>Pristop k reševanju šolskega osipa</dc:title><dc:creator>Steklasa,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobolt,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehod v odraslost</dc:subject><dc:subject>šolski osip</dc:subject><dc:subject>projektno učenje mladih</dc:subject><dc:subject>produkcijska šola</dc:subject><dc:subject>MultiCenter Syd-Danska</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrskem delu skozi študijo primera prikažem pristop k reševanju šolskega osipa na Danskem. V teoretičnem delu opišem obdobje mladostništva in njegove razvojne naloge ter prehod v odraslo dobo. Razvojno obdobje je socialna kategorija, zato opišem današnjo družbo in kako je mladostnik umeščen vanjo. Utemeljim koncept podaljševanja mladostništva in problematiko predčasnega izstopa iz procesa izobraževanja. Raziščem problem »osipništva«, ki nastane, ko mladostnik predčasno prekine oziroma izstopi iz edukacijske poti, ker ne želi, a praviloma ne zmore dokončati vpisanega izobraževalnega programa. Pogosto nekateri mladostniki po dokončanem obveznem izobraževanju preprosto ne vedo, kako in kje bi nadaljevali izobraževanje. Takšna skupina mladostnikov spada med socialno ranljive mlade, ki so nemalokrat potisnjeni na rob družbe. Opišem pristope podpore za mlade osipnike v Sloveniji in natančneje osvetlim program PUM oziroma PUM-O. Nadalje prikažem danske pristope k problemu osipništva in podrobneje predstavim MultiCenter Syd, produkcijsko šolo, ki predstavlja primer dobre prakse na tem področju. V empiričnem delu predstavim omenjeno dansko produkcijsko šolo, kjer sem v vlogi asistentke profesorice na kreativnem oddelku štiri mesece nabirala praktične izkušnje. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev raziščem doživljanja mladostnikov, ki so vključeni v program produkcijske šole, in izkušnje ter ocene zaposlenih MultiCentra Syd. Podatke kvalitativno obdelam in sistematično predstavim odgovore na raziskovalna vprašanja, kar sproti dopolnjujem s svojimi izkušnjami v vlogi tuje študentke in asistentke učiteljice med mladostniki. Izkaže se, da mladi pozitivno doživljajo izkušnjo obiskovanja produkcijske šole in bi jo priporočali tudi ostalim mladostnikom, ki so se nekako izgubili na svoji poti. Glavno sporočilo zaposlenih intervjuvancev, ki temelji na njihovih delovnih izkušnjah, je, da je produkcija pravi način za usmerjanje mladih, ki so negotovi in ne vedo, kakšen bi bil njihov naslednji korak na področju kariere. V zadnjem delu magistrske naloge sem po lastni presoji na osnovi spoznanj in izkušenj z danskim modelom ter bolj oddaljenim poznavanjem programa PUM/PUM-O določila kriterije primerjav in nato po zbranih podatkih oblikovala vzporednice med obema programoma, ki se ukvarjata z mladimi osipniki.</dc:description><dc:publisher>[N. Steklasa]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-04 18:41:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104351</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
