Primerjalna analiza slovenskih ljudskih pravljic Zlata ptica in njenih različic po teoriji Vladimirja ProppaBerčič, Maja (Avtor) Blažič, Milena (Mentor) Kropej Telban, Monika (Komentor) Zlata pticaljudske pravljiceknjižne zbirkeVladimir ProppMonika Kropej Telbanodsev stvarnostiV prvem delu magistrskega dela je na kratko obravnavana zgodovina zbiranja, zapisovanja in izdajanja zbirk in knjig pravljic po Evropi in tudi na Slovenskem. V nadaljevanju je predstavljena obsežno knjižno zbirko Zlata ptica, ki jo je leta 1956 zasnovala Kristina Brenk, v njej pa je do leta 2018 izšlo 130 knjig (od tega približno 40 ponatisov). Predstavljena je tudi eno izmed osrednjih zbirk v Zbirki Zlata ptica z naslovom Zlata ptica: sto najlepših slovenskih pravljic (1988). V empiričnem delu so obravnavane pravljice, s pravljičnim motivom zlate ptice, ki po Utherju (2011) nosijo oznako ATU 550, zato je eno poglavje namenjeno tudi kratkim opisom pravljic. V nadaljevanju je predstavljeno življenje in delo ruskega teoretika Vladimirja Proppa z naslovom Zgodovinske korenine čarobne pravljice (prvi izid v ruščini leta 1946, prvi prevod v slovenščini leta 2013) in življenje in delo slovenske folkloristke Monike Kropej Telban z naslovom Pravljica in stvarnost (1995). Oba teoretika pravljice raziskujeta v podobni smeri in sta na svoj način prišla do podobnih spoznanj, in sicer, da v pravljicah lahko najdemo sledove stvarne preteklosti. V drugem delu so podrobneje analizirani motivi naslednjih variant istega pravljičnega tipa: slovenski verziji z naslovom Zlata ptica (Valjavec, 2005 ) in O zlatem ptiču, najhitrejšem konju in od morskega dekleta (Kropej, 1995 ), Grimmova istoimenska verzija pravljice (Grimm, 2012 ) ter njena starejša različica z naslovom Bela golobica (Bedenk in Blažić, 2018 ) in ruska varianta z naslovom O carjeviču Ivanu, žar ptici in sivem volku (Afanasjev, 2007 ). V prvem poglavju empiričnega dela so pravljice analizirane na podlagi Proppovega dela, v katerem je razkril ritualistično razlago ljudskih pravljic. Posamezni tipi pravljic so med seboj primerjani. V tem delu smo se podrobneje osredotočili tudi na stalne kategorije in podkategorije v pravljicah. V drugem poglavju empiričnega dela nadgradimo iskanje sledov stvarnosti, po teoriji Monike Kropej. Cilj magistrskega dela je na osnovi primerjalne literarne analize pokazati podobnosti in razlike istega pravljičnega tipa ATU 550 in odkriti elemente stvarnosti v pravljicah. Pokazati smo želeli, da so si modeli ljudskih pravljic, kljub različnim kulturnim in prostorskim elementom, med seboj podobni in se v nekaterih elementih tudi razlikujejo. Spoznanja, do katerih smo prišli v teoretičnem in empiričnem delu magistrske naloge, bomo lahko uporabili pri našem delu v vrtcu. Otroke bomo lahko seznanjali s slovenskimi ljudskimi pravljicami in usmerjali pozornost na najbolj pomembne kulturne značilnosti, ki so prisotne v posameznih pravljicah, hkrati pa jih bomo s pomočjo različnih najdenih motivov postavili tudi v mednarodni prostor.[M. Berčič]20182018-10-04 18:41:31Magistrsko delo/naloga104347sl