<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104333"><dc:title>Radon in njegovi potomci</dc:title><dc:creator>Gorenc,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golli,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavdek,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>radon</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je spoznati radioaktivni plin radon (222¬Rn) s stališča fizikalnih lastnosti,  merske metode za merjenje radioaktivnosti v prostoru in izvesti meritve. V teoretičnem delu sta predstavljeni razpadna veriga radona in postopek vzpostavitve ravnovesja med radonom in njegovimi razpadnimi produkti. Razloženi so mehanizmi vstopa radona v okolje in prostor ter kaj vpliva na koncentracijo radona. V merskem delu sta opisani dve metodi za merjenje razpadov alfa v mešanici zraka in metoda za merjenja razpadov beta in gama trdnih razpadnih produktov, ujetih v filtru sesalca. Metoda z alfa-scintilacijsko celico nam da kot rezultat aktivnost alfa mešanice zraka in radona v trenutku, ko je bil ta vzorec odvzet. Merjenje s kontinuirnim merilnikom nam da serijo odčitkov aktivnosti alfa v enournih intervalih. Iz teh podatkov lahko izračunamo povprečno dozo, ki jo prejemamo. Zadnja metoda, s katero merimo aktivnost prašnih delcev na filtru z Geiger-Mullerjevo cevjo (razpadi beta in gama), je najbolj preprosta, oprema pa je mnogo lažje dostopna. Zanima nas, ali je možno s to metodo pridobiti dovolj zanesljivo oceno aktivnosti zaradi prisotnosti radona v zraku.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-04 18:41:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104333</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
