Priprava učnih gradiv za poskus fermentacije boze - pijače iz žitUršnik, Ines (Avtor) Kreft, Marko (Mentor) Janeš, Damjan (Komentor) bozarast bakterijGC-MSpriprava poskusaBoza je gosta pijača kiselkastega okusa. Okus vahko variira zaradi količine dodanega sladkorja, vrste žita, mikroorganizmov in dolžine fermentacije. Značilna je za Albanijo, Bolgarijo, Romunijo, Turčijo in druge balkanske države. V Turčiji se pije toplo pripravljena boza predvsem v zimskem času, saj segreje telo, zaradi česar naj bi pomagala proti sezonskim okužbam dihal. V Romuniji pijejo ohlajeno, osvežilno bozo predvsem v poletnih mesecih. Zaradi vsebnosti vitaminov A, C, E in štirih vrst vitamina B, je dragoceno hranilo telesno dejavnih ljudi. Še posebej primerna je za vegetarijance in vegane, saj je v celoti rastlinskega izvora in je dober vir vitaminov in dober nadomestek mlečnih napitkov. V magistrski nalogi smo spremljali spremembo pH zmesi za bozo, pripravljene iz moke in bakterij, z namenom ugotoviti, kako hitro se pH v omenjeni zmesi niža. Ugotovili smo, da nižanje pH v zmeseh iz različnih mok in ob dodatku različnih bakterij ni enako hitro. Prav tako smo ugotovili, da se pH po 48 urah po dodanih bakterijah v zmes razlikuje glede na dodane bakterije. Izvedli smo tudi titracijo zmesi za bozo z namenom določiti količino nastale kisline med procesom fermentacije. Ugotovili smo, da za zmesi iz škroba od dodatku katerihkoli bakterij ni potrebno veliko baze za nevtralizacijo kisline, ki je nastala med procesom fermentacije. Zanimala nas je tudi rast bakterij v vzorcu, ki smo jo ocenili s pomočjo plošč Petrifilm®. Ugotovili smo, kakšno rastno krivuljo imajo bakterije iz kisle smetane v proseni moki. S plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo smo kvalitativno in kvantitativno določili lahkohlapne snovi v vzorcih boze v različnih časih po dodatku bakterij v zmes, z namenom ugotoviti, ali in kako se te lahkohlapne snovi med fermentacijo spreminjajo. Ugotovili smo, da se vsebnost nekaterih analiziranih spojin med fermentacijo značilno spreminja. Nazadnje smo v učnem načrtu za osnovne šole pregledali cilje, ki se nanašajo na našo temo in jih analizirali, da bi ugotovili, kako so te teme zastopane v potrjenih učbenikih. Na osnovi našega raziskovalnega dela smo razvili dva delovna lista za učence, kot alternativo dosedaj opisanim poskusom (t.j. kisanje mleka) s področja fermentacije.[I. Uršnik]20182018-10-04 18:40:40Magistrsko delo/naloga104325sl