Pomen pravljic za spodbujanje čustvenega razvoja otrok ob vstopu v šoloPoljšak, Urška (Avtor) Poljšak-Škraban, Olga (Mentor) čustvaspodbujanje čustvenega razvojašolski otrociV magistrskem delu sem raziskovala pomen pravljic za razumevanje, prepoznavanje in izražanje čustev pri otrocih na začetku osnovne šole. Otroci okoli 7. leta so še posebej občutljivi in čustveni, saj se šele učijo in spoznavajo svet okoli sebe, družbene norme in svoj notranji svet. To je zanje čas sprememb, saj s prihodom v šolo spoznajo nove osebe in pravila, ki jih morajo upoštevati. Ravno pravljice lahko otrokom pomagajo razreševati tako notranje kot zunanje konflikte, s katerimi se srečujejo ob vstopu v šolo. V teoretičnem delu sem predstavila razvoj čustev, njihove značilnosti in vlogo odraslih pri tem razvoju. Razložila sem pomen pravljic in njihovo vlogo pri čustvenem razvoju. V empiričnem delu sem s pomočjo kvalitativne raziskave ugotavljala, kako le-te spodbujajo izražanje, prepoznavanje in razumevanje čustev na začetku šolanja. Izvedla sem delno strukturirane intervjuje s štirimi učiteljicami od 1. do 2. razreda, in sklop štirih delavnic za otroke, katerih namen je s pomočjo slikovnega gradiva, nalog, opazovanja med delavnico in kratkih pogovorov z otroki pridobiti podatke o razumevanju, prepoznavanju in izražanju čustev pri otrocih. Z raziskavo sem želela spoznati uporabno vrednost pravljice kot iztočnice za pogovor o čustvih pri otrocih in pokazati, kako jo lahko vpletemo pri socialno pedagoškem delu, z namenom spodbujanja otrokovega čustvenega razvoja. Namen je bil predstaviti obliko dela, ki otroke aktivno vključuje v pogovor o čustvih in predstaviti njihovo razumevanje temeljnih čustev, ki so bila opisana v pravljicah (jeza, strah, veselje, žalost). Na podlagi rezultatov intervjujev in izvedenih delavnic lahko sklepam, da intervjuvane učiteljice pravljice uporabljajo predvsem s cilji, ki so skladni s predpisanim učnim načrtom in za medpredmetno povezovanje. Učiteljice prepoznajo vlogo pravljice na različnih področjih otrokovega razvoja. Menijo, da le-te spodbujajo otrokovo ustvarjalnost in kritično mišljenje, imajo pozitiven učinek na otroke, učijo različne vrednote in vrline, socialne veščine in navsezadnje učijo o čustvih. Učiteljice so izpostavile tako pozitivne, negativne kot tudi čustvene odzive na pravljice. Delavnice so bile med otroki dobro sprejete. Pri nalogah je sodelovala večina otrok. Iz opazovanja delavnic, analize nalog in kratkih pogovorov z otroki lahko povzamem, da so otroci prepoznali vsa temeljna čustva, ki so bila v ospredju posameznih zgodb. Nekateri so prepoznali tudi preostala čustva, ki so se pojavljala v pravljici. Čustva so izrazili skladno z opredelitvami izražanja čustev, razen pri žalosti, kjer se je pojavilo več neustreznih izražanj žalosti v primerjavi z delavnicami o veselju, strahu in jezi. Podobno sem ugotovila tudi pri navajanju situacij, v katerih izražajo temeljna čustva, saj so pri veselju, strahu in jezi navajali ustrezne situacije glede na opredelitve, nekoliko več neustreznih situacij se je pojavilo pri žalosti.[U. Poljšak]20182018-10-04 18:39:19Magistrsko delo/naloga104288sl