Znanje predšolskih otrok o ekologiji gozdnih živaliRepovž, Polonca (Avtor) Torkar, Gregor (Mentor) ekologijagozdne živaliodnosi med organizmizgodnje naravoslovjeprimarni informatorjiPoznavanje ekologije gozdnih živali in njihovih prehranjevalnih navad je bistvenega pomena za razumevanje širših ekoloških vprašanj. To vodi do razvoja ekološko pismenega posameznika, ki se zaveda pomena trajnostnega razvoja in skuša s svojimi dejanji skrbeti za dobrobit naše in prihodnjih generacij. Pomembno je, da začnemo otroke že v zgodnjem otroštvu opremljati s takšnim z znanjem, da se bodo razvili v odrasle okoljevarstvenike, kar je zapisano tudi v Agendi 21, ki je bila sprejeta leta 1992. Pri magistrskem delu sem s pomočjo delno strukturiranega intervjuja raziskovala, kakšno je védenje oziroma znanje predšolskih otrok o ekologiji gozdnih živali (medved, jazbec, lisica, jež, močerad, sova, jelen, veverica, zajec in volk), kakšne so njihove predstave o prehranjevalnih navadah omenjenih gozdnih živali in odnosih med posameznimi gozdnimi organizmi. Hkrati pa sem tudi raziskovala, kje in na kakšen način so predšolski otroci prišli do odgovorov, ki so mi jih podali – zanimali so me namreč primarni informatorji. V raziskavi, ki sem jo opravila, je sodelovalo 50 otrok, starih 4–5 let. Ugotovila sem, da imajo otroci nekaj znanja o gozdnih živali, vendar pa je njihovo znanje splošno in v večini ni poglobljeno. Dobro so opremljeni z znanjem, kje te živali živijo, prav tako imajo tudi dokaj dobro izoblikovano predstavo o medvrstnem odnosu plen – plenilec. Pomanjkljivo pa je njihovo znanje o prehranjevalnih navadah gozdnih živali. Tudi pri opisovanju telesne zgradbe gozdnih živali in njihovih lastnosti so otroci podajali zelo skope opise. Glede primarnih informatorjev otrok sem na podlagi rezultatov ugotovila, da so to starši. Z večjim deležem pri tem prevladuje mama.[P. Repovž]20182018-10-04 18:38:45Magistrsko delo/naloga104272sl