Risk factors for alcohol use among Slovenian adolescentsMehanović, Emina (Avtor) Jeriček Klanšček, Helena (Mentor) Sande, Matej (Komentor) alkoholUvod: Alkohol je ena od najbolj pogosto uporabljenih substanc med slovenskimi mladostniki. V skladu z mednarodnimi študijami lahko na uporabo alkohola v mladosti vplivajo številni individualni in družbeni dejavniki. A o teh dejavnikih tveganja med slovenskimi mladostniki je znanega le malo. Cilj te študije je bil preučiti dejavnike tveganja za vseživljenjsko uporabo alkohola med mladostniki, raziskovali smo razlike v socialno-ekonomskem statusu področja, kjer se nahaja šola. Metoda: Izvedli smo presečno študijo. Uporabili smo samoporočane podatke 2946 mladostnikov, starih od 12 do 14 let iz44 šol, ki so sodelovali pri vrednotenju šolskega preventivnega programa EU-Dap (»Izštekani«) v Sloveniji. Spomočjo kvantitativne analize in uporabe logističnih modelov multiple regresije smo preučevali dejavnike tveganja za uporabo alkohola, in sicer socialno-demografske značilnosti, uporabo alkohola s strani staršev in prijateljev, tolerantnost staršev, starševski nadzor, družinska klima, prepričanja, samopodoba in veščine. Rezultati: Tolerantnost staršev do pitja je bil najmočnejši dejavnik tveganja za vseživljenjsko pitje alkohola, drugi najmočnejši dejavnik pa so bili prijatelji, ki pijejo. Socialno-ekonomski status šolskega področja, starost, spol, pitje staršev, pozitivna prepričanja o alkoholu, samospoštovanje, veščine odločanja in zmožnost zavrnitve alkohola so bili prav tako povezani s tveganjem za vseživljenjskoa pitje. Raziskali smo razlike v socialno-ekonomskem statusu. Pitje prijateljev, nizko samospoštovanje in nizka zmožnost zavrnitve so bili povezani z vseživljenjskim pitjem med mladostniki z visokim socialno-ekonomskim statusom, medtem ko sta bila pitje staršev in toleranca staršev do pitja najmočneje povezana z vseživljenjskim popivanjem med mladostniki z nizkim socialno-ekonomskim statusom. Sklep: Preventivni programi bi morali upoštevati identificirane dejavniki, da bi preprečili zgodnji začetek pitja. Preventivni program za mladostnike z nizkim socialno-ekonomskim statusom bi se moral osredotočiti na dejavnike, povezane s starši, medtem ko bi se moral preventivni program za mladostnike z visokim socialno-ekonomskim statusom osredotočiti na dejavnike, povezane s prijatelji.[E. Mehanović]20182018-10-04 18:36:35Magistrsko delo/naloga104214sl