<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104203"><dc:title>Problemski pouk pri vsebini domača pokrajina v 4. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Erbus,	Valerija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valenčič Zuljan,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hergan,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>predmet družba</dc:subject><dc:subject>problemsko mišljenje</dc:subject><dc:subject>problemski pouk</dc:subject><dc:subject>domača pokrajina</dc:subject><dc:subject>učna individualizacija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Reševanje problemov je v sodobni družbi znanja ključnega pomena. Od posameznika se v vseh življenjskih obdobjih pričakuje, da ustvarja nekaj novega, kar je mogoče le z reševanjem problemov, ki ponujajo neznane in nove rešitve. Problemski pouk tako postaja nujnost sodobne šole. Posameznike je potrebno naučiti prepoznati, identificirati, razčleniti in rešiti probleme. 
V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani modeli reševanja problemov, ki so različni in vsebujejo različne stopnje. Določeni problemi imajo eno samo rešitev, veliko problemov pa je divergentne narave, zato je pri njih možno poiskati več različnih rešitev. Za kakovosten problemski pouk je ključno upoštevati učno individualizacijo in diferenciacijo, ker se učenci razlikujejo glede na zahteve reševanja problemov kot so: urejeno in sistematizirano predznanje, izkušnje z reševanjem problemov, miselna in čustvena aktivnost ter kritično, analitično in ustvarjalno mišljenje. 
V šolski praksi se problemski pouk najpogosteje povezuje z matematiko, naravoslovjem in jeziki, zato smo se v empiričnem delu magistrskega dela osredotočili na problemski pouk pri predmetu družba v 4. razredu osnovne šole. Izhajali smo iz neposrednih izkušenj učencev, zato smo problemski pouk izvajali pri vsebini domača pokrajina. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo ter kvalitativni raziskovalni pristop. Izvedli smo akcijsko raziskavo.  Najprej smo izvedli intervjuje z učitelji in učenci. Od učiteljev smo izvedeli kako opredeljujejo problemski pouk, kako pomemben se jim zdi, pri katerih vsebinah in kako ga izvajajo, kje vidijo prednosti ali omejitve ter kako načrtujejo in izvedejo individualizacijo. Od učencev smo izvedeli katere probleme vidijo v domači pokrajini, kakšen pouk jim je všeč, koliko so radovedni in kaj se želijo še naučiti o domači pokrajini. Z analizo intervjujev smo pridobili podatke, s katerimi smo načrtovali, izvedli in analizirali učno uro z vsebino s problemskim pristopom o domači pokrajini v 4. razredu osnovne šole. 
Z rezultati raziskave želimo opozoriti na nujnost problemskega pouka in predstaviti dejavnike, ki vplivajo na načrtovanje in izvedbo problemskega pouka pri učni vsebini domača pokrajina. Pri učencih smo prepoznavali različne strategije reševanja in izpostavili dejavnike, ki jih mora učitelj upoštevati, da so pri problemskem pouku aktivni in uspešni vsi učenci. Ugotovitve, usmeritve in učno pripravo lahko učitelji uporabijo v praksi.</dc:description><dc:publisher>[V. Erbus]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-04 18:36:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104203</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
