Vpliv vrtnarjenja na znanje in odnos predšolskih otrok do rastlinKavka, Simona (Avtor) Torkar, Gregor (Mentor) Praprotnik, Luka (Komentor) predšolski otrociZa razvoj predšolskega otroka ima velik pomen stik z naravo. Za to, da lahko otrok razvije odgovoren odnos do narave, so pogoj pozitivne izkušnje z bivanjem v naravi, ki predstavljajo temelj učinkovite okoljske vzgoje (Kos, 2014). »Čeprav se o pozitivnih učinkih in pomembnosti tega stika veliko ve in govori, pa življenje današnjih otrok zaradi pretirano organiziranega življenja, kulture strahu in moči tehnologije, ki otroke priklepajo k sedenju v zaprtih prostorih, postaja vse bolj odtujeno od naravnega okolja« (Clements, 2004; Louv, 2005; Waller in sod., 2010; v Kos, 2014, str. 50). V svojem diplomskem delu sem želela otrokom v vrtcu prikazati, kako lahko sami pridelamo svojo hrano, ki je veliko bolj zdrava od kupljene, saj ne vsebuje vseh mogočih škropiv, kemičnih dodatkov in konzervansov, ki so potrebni za dobro rast in ohranjanje zelenjave na dolgih potovanjih po svetu. V vrtcu so že imeli postavljene visoke grede, ki niso bile v uporabi in so samevale. To kaže tudi na nezanimanje strokovnega kadra za to temo, ko sem jim omenila temo moje diplomske naloge, so bile zelo vesele, saj se »njim ne bo potrebno ukvarjati s tem«. Zato smo grede obudili in na njih zasadili veliko vrst zelenjave in zelišč. Skupaj smo ugotavljali kaj vse potrebujejo rastline za kalitev in rast, spremljali rast semen, ki smo jih posadili, oskrbovali rastline z vodo in na koncu z veseljem pojedli pridelke, ki smo jih delili tudi z drugimi skupinami našega vrtca. Z raziskavo sem ugotavljala odnos otrok do rastlin, ali se zavedajo pomembnosti rastlin za življenje ljudi, za kakšne namene jih lahko vse uporabljamo in koliko imajo otroci zanimanja in znanja o rastlinah. Podatke sem zbrala z analizo otroških risb in individualnimi intervjuji pred dejavnostjo, neposredno po dejavnosti in en mesec po končani dejavnosti. Rezultati raziskave so pokazali, da je dejavnost vrtnarjenja močno vplivala na zavedanje o pomembnosti in uporabi rastlin, povečalo se je zanimanje za dejavnosti, povezane z naravo in vrtnarjenjem, odnos do rastlinske hrane pa se je spremenil. Otroci, ki prej niso hoteli jesti zelenjave, so jo po dejavnosti vrtnarjenja vsaj poskusili, nekateri pa so ugotovili kako okusna je in jo z veseljem jedli. Napredovali so v poznavanju različne zelenjave in zelišč ter njihovih lastnostih in uporabi, seznanili so se z ekološkim načinom pridelave hrane. Takšne dejavnosti v vrtu so spodbujale tudi medpredmetno povezovanje z vsemi področji po Kurikulumu, otroci pa so ob aktivnem učenju na prostem pridobili tudi delovne navade in skrb za živa bitja. Odziv otrok in staršev je bil odličen in zelo sem zadovoljna, da smo z novimi idejami in domiselno postavitvijo za vrtnarjenje navdušili mnogo obiskovalcev našega vrta, ki so radi postali ob naših gredah, spremljali rast, nas spraševali o napredku in se z nami veselili uspeha. Enako se je zgodilo s strokovnimi sodelavkami, za katere upam, da vrtnarjenja v vrtcu ne bodo več dojemale kot »še eno stvar, ki jo morajo narediti«, ampak kot priložnost ponuditi otrokom nekaj novega starega znanja in odkriti še več možnosti za raziskovanje.20182018-10-04 18:35:14Diplomsko delo/naloga104181sl