<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104139"><dc:title>Uporaba komunikacijske matrike pri predšolskih otrocih v starosti od 1. do 3. leta</dc:title><dc:creator>Ribarič,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>komunikacijski razvoj</dc:subject><dc:subject>komunikacijska matrika</dc:subject><dc:subject>vzgojitelji</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Komunikacija je človekova primarna potreba in hkrati predstavlja vseživljenjski proces. Ločimo jo na verbalno in neverbalno, ki pa se med seboj tesno povezujeta in si v razvoju tudi sledita oz. dopolnjujeta. Diplomsko delo z naslovom Uporaba komunikacijske matrike pri predšolskih otrocih v starosti od 1. do 3. leta, je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi govor, jezik, komunikacija, komunikacijska matrika in opisan pomen vloge vzgojitelja v predšolskem obdobju pri razvoju verbalne in neverbalne komunikacije.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava o komunikacijskih zmožnostih predšolskih otrok, ki so stari od enega do treh let in smo jih opisali s pomočjo Komunikacijske matrike. Vzorec je vključeval 25 predšolskih otrok značilnega razvoja, kar pomeni, da nihče od njih ni bil obravnavan oz. voden kot otrok s posebnimi potrebami. Otroci sprva osvojijo neverbalno komunikacijo, šele nato pričnejo osvajati besedno oz. verbalno komunikacijo. Na razvoj obeh pa vplivajo številni dejavniki. Kako natančno je otrok sposoben komunicirati v določenem trenutku, smo ugotavljali s pomočjo »Komunikacijske matrike«, v kateri so opredeljeni štirje glavni razlogi za komunikacijo, ki kažejo na različna vedenja, in sicer: kako otrok odkloni stvari, ki jih ne želi; kako otrok dobi stvari, ki jih želi; kako se otrok vključi v socialne interakcije; in kako otrok zagotavlja ali išče informacije. 
Ugotovili smo, da ima večina otrok usvojeno ustrezno komunikacijsko vedenje v starosti od enega do treh let. Prav tako smo ugotovili, da deklice v povprečju dosegajo višje rezultate na področju komunikacije od dečkov.
Zmožnosti komuniciranja so ocenjevali vzgojitelji. Rezultati so pokazali, da večina otrok dosega razvoju ustrezno stopnjo komunikacije, kot pomembne razlike pa so se pokazala odstopanja med dečki in deklicami.</dc:description><dc:publisher>[N. Ribarič]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-04 18:33:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
