Znanje o sovah med učenci četrtih in petih razredov osnovne šoleGregorčič, Tanja (Avtor) Torkar, Gregor (Mentor) soveOtrok že od malih nog, vsakodnevno stopa v stik živalmi, jih opazuje in se o njih uči, ko raziskuje svet okoli sebe. Eden izmed načinov raziskovanja otrokove percepcije živali je analiziranje otrokove risbe, v kombinaciji s pisnim opisom ali intervjujem. V raziskavi smo ugotavljali, kakšno je znanje o sovah med učenci četrtega in petega razreda (starost od 9 do 10 let) v slovenskih osnovnih šolah. Primerjali smo opise in risbe sov, ki so jih oblikovali učenci 4. in 5. razreda ter ugotavljali, kako spremenljivke – spol, razred, izkušnje s sovami, skrb za domačo žival, vplivajo na podrobnost opisov in risb. Skozi delno strukturiran intervju smo ugotavljali, kateri viri informacij vplivajo na oblikovanje učenčeve predstave o sovi. Na podlagi rezultatov analize risb in pisnih opisov, lahko zaključimo, da imajo učenci veliko znanja o habitatu sov, njihovih specifičnih telesnih značilnostih, obnašanju in prehrani. Med njimi se pogosto pojavljajo napačna razumevanja, kot na primer, da lahko sove obrnejo glavo za 360°, da so čopki na glavi njihova ušesa, samca sove označujejo z besedo čuk, ki je posebna vrsta sove. Skozi analizo risb učencev razberemo predvsem telesne značilnosti sov, pisni opisi pa nam podajo dodatne informacije o obnašanju, habitatu, prehrani sov in zanimivostih. Učenci svoje znanje o sovah pridobivajo v šoli, knjigah o živalih, dokumentarnih filmih, risankah, z njimi se srečajo v zbiralnih albumih živali, preko igrač, pesmi, o njih izvedo v živalskem vrtu, od vrstnikov, domačih ter preko lastnih konkretnih izkušenj s sovami. V našem vzorcu se je izkazalo, da na boljše poznavanje sov statistično pomembno pozitivno vplivajo lastne konkretne izkušnje s sovami. Poznavanje učenčevih virov informacij je namreč ključnega pomena pri načrtovanju in izvedbi kakovostnega učnega procesa.20182018-10-04 18:33:10Magistrsko delo/naloga104138sl