<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104084"><dc:title>Radijska igra in njene dramaturške specifike</dc:title><dc:creator>Blazinšek,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Boris A.	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>literatura in glasba</dc:subject><dc:subject>radijska igra</dc:subject><dc:subject>literarna teorija</dc:subject><dc:subject>fenomenologija</dc:subject><dc:subject>semiotika</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Pričujoče magistrsko delo se ukvarja z radijsko igro in njenimi dramaturškimi specifikami, ki izhajajo iz zvočne in slušne narave. Na začetku magistrskega dela smo skušali radijsko igro na podlagi njenih besedilnih, izvedbenih in recepcijskih značilnosti umestiti v polje literarnih zvrsti. Pod drobnogled smo vzeli temeljne elemente radijske igre. Te smo spotoma kontekstualizirali z izbranimi primeri. V nadaljevanju smo se z apliciranjem Jakobsonovega komunikacijskega modela posvetili funkciji besede in njenemu razmerju z govorom in glasom. S poskusom vpeljave fenomenološke analize literarnega dela smo skušali pokazati in nakazati posebno mesto radijske igre med literarnimi zvrstmi, predvsem v ozirih na njeno zvočno udejanjanje in recepcijo. Magistrsko delo se končuje s poskusom semiotične analize radijske igre. Naslonili smo se na teorijo znaka Charlesa S. Peirca in na njegovo pojmovanje znaka v trihotomiji ikona, indeks in simbol. S tem smo skušali zarisati morebitne nadaljnje možnosti raziskovanja radijske igre skozi specifičen naratološki aparat.</dc:description><dc:publisher>[K. Blazinšek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-04 09:50:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104084</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>