Analiza povezav med telesno maso, stanjem nastila ter pojavnostjo dermatitisa na prsih in stopalih v komercialnih jatah pur v SlovenijiPodbevšek, Nina (Avtor) Terčič, Dušan (Mentor) perutninarstvopurerejatelesna masanastilkontaktni dermatitisNamen te študije je bil ugotoviti pojavnost dermatitisa na prsih in blazinicah stopal v devetih slovenskih komercialnih jatah pitovnih pur ter ugotoviti možne dejavnike, ki vplivajo na pojavnost in izraženost kontaktnega dermatitisa: genotip, spol, reja, starost in kakovost nastila. Reja provenienc Aviagen BUT Big-6 in Hybrid Converter je potekala v zaprtih hlevih nastlanih z lesnimi oblanci. Nekatere podatke smo pridobili na farmah, druge so nam posredovali iz klavnice, kjer je potekalo klanje teh pur. Pri vsakem od šestih obiskov posamezne reje in sicer pri starostih 2., 4., 6., 9., 12. in 18. tednov smo zagradili naključni vzorec živali, jih individualno stehtali in ocenili stopnjo poškodb zaradi kontaktnega dermatitisa na blazinicah stopal (KDBS). Ob vsakem obisku smo ocenili tudi kakovost nastila v hlevu. Zdravje kože na nožnih blazinicah, kategorizacijo prsnih žuljev in kakovost nastila smo ocenjevali s 3-točkovo lestvico, pri čemer je najvišja ocena pomenila stopalo brez poškodb zaradi KDBS, prisotnost velikih žuljev na prsih oziroma v primeru nastila suh, nezaskorjen nastil. Pri vseh tehtanjih so bili purani težji (p0,0001) od puric in pure genotipa Aviagen BUT Big-6 težje (p0,0001) od pur genotipa Hybrid Converter. Ugotovili smo povezavo med telesno maso živali in kakovostjo nastila, na katerem so bile te uhlevljene. Pure, nastanjene na zaskorjenem nastilu (ocena 1) so tehtale manj kot pure, ki so bile vhlevljene na nastilu srednje kakovosti (ocena 2) oziroma na suhem, nezaskorjenem nastilu (ocena 3). Na stopnjo izraženosti KDBS so vplivali starost živali (p0,0001), kakovost nastila (p=0,0004) in reja (p=0,03), ne pa tudi genotip (p>0,05). Značilno večjo stopnjo poškodb povezanih s KDBS smo ugotovili v jatah nastanjenih na nastilu ocenjenem z 1 in 2 kot na suhem, nezaskorjenem nastilu (ocena 3). Resnost poškodb zaradi KDBS se je stopnjevala s starostjo živali. Na liniji klanja je bila manjša prevalenca prsnih žuljev in manjši delež živali s poškodbami zaradi KDBS ugotovljen pri puricah kot pri puranih. Iz posameznih rej je bilo v klavnico pripeljanih od 47,5% do 87,5% živali s KDBS.20182018-10-04 07:45:14Magistrsko delo/naloga104065sl