Določanje območij trajno varovanih kmetijskih zemljiščna vodovarstvenih območjihIntihar, Andreja (Avtor) Glavan, Matjaž (Mentor) Pintar, Marina (Komentor) vodovarstvena območjatrajno varovana kmetijska zemljiščarežimi varovanjaskupne točkestrateško pomembna območjaVarovanje voda in kmetijskih zemljišč je izjemno pomembno za našo kakovost življenja. Vodovarstvena območja imajo stroge režime varovanja. Zato je VVO 0 izločen iz določevanj TVKZ. V Sloveniji imamo 353.990,7 ha vodovarstvenih območij. Namen naloge je določiti kakovost zemljišč, ki so vključena v VVO. Za dokazovanje hipoteze, da med različnimi stopnjami varovanj ni razlik, smo izbrali VVO za vodno telo vodonosnika Apaškega polja, Dravsko-Ptujskega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane ter Selniške dobrave, ki imajo 73.153,8 ha skupne površine. Obravnavanim VVO smo po modelu primernosti določili skupne točke, ki jih določa Pravilnik za določitev predloga trajno varovanih kmetijskih zemljišč. S programom ArcGis smo izrisali karte posameznih VVO in karte skupnih točk. Od vseh štirih VVO ima največje število skupnih točk Dravsko-Ptujsko polje (15 točk). Za dokazovanje druge hipoteze, ki pravi, da imajo VVO večje število skupnih točk kot tista, ki niso vključena v VVO, smo izbrali 4 občine. Te občine imajo parcele, ki niso vključene v VVO, in parcele, ki so vključene v VVO, ki smo jih obravnavali v nalogi. Izrisali smo karte strateško pomembnih območij (izjemno pomembno, zelo pomembno, pomembno ter ostala območja) ter VVO in ugotovili, da je Apaško polje najboljše, saj večji delež parcel leži na izjemno pomembnem območju. Ostala VVO so bolj ali manj razdrobljena po strateško pomembnih območjih.[A. Intihar]20182018-10-03 07:46:07Magistrsko delo/naloga104045sl