<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104020"><dc:title>Uporabnost ročne dinamometrije, merjenja jakosti prijemov in funkcijskega testa zgornjih udov pri bolnikih z amiotrofično lateralno sklerozo</dc:title><dc:creator>Lubej,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Leonardis,	Lea	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>merjenje mišične jakosti</dc:subject><dc:subject>merske lastnosti</dc:subject><dc:subject>amiotrofična lateralna skleroza</dc:subject><dc:subject>funkcija zgornjega uda</dc:subject><dc:description>Uvod: Pri bolnikih z ALS je ocenjevanje z ročno dinamometrijo eden izmed načinov, kako v kliničnem okolju na preprost, standardiziran in poceni način spremljati upad mišične jakosti. Potrebno je oceniti tudi funkcioniranje in sposobnosti izvajanja dejavnosti na zgornjem udu, za kar lahko uporabimo standardizirane ocenjevalne lestvice in izvedbene teste. Namen: Preveriti zanesljivost postopka za testiranje z ročno dinamometrijo pri zdravih preiskovancih, opredeliti najprimernejši način za določanje izida, preučiti uporabnost merjenja jakosti mišic zgornjega uda z ročno dinamometrijo in jakosti prijema roke po postopku TRICALS ter jakosti finih prijemov in ocenjevanja z ARAT pri bolnikih z ALS. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 21 zdravih preiskovancev in 30 bolnikov z ALS, ki so opravili testiranje z ročno dinamometrijo za zgornje ude. Izvedli smo analizo variance ANOVA s primerjavo več možnih izbir izida ter izračunali standardno napako merjenja (SEM). Pri bolnikih z ALS smo izvedli še testiranje ARAT, dinamometrijo roke in finih prijemov ter ocenjevanje z ALSFRS-R in preverili veljavnost konstrukta. Za zanesljivost posameznega preiskovalca pri ročni dinamometriji so bili izračunani intraklasni koeficienti korelacije za skupino zdravih preiskovancev. Meritve smo izvedli dvakrat v razmiku od 9 ali 17 dni. Za oceno veljavnosti konstrukta med uporabljenimi merilnimi orodji smo izračunali Spearmanove koeficiente korelacije. Rezultati: ANOVA ni pokazala značilnih razlik med različnimi izidi pri ročni dinamometriji pri zdravih preiskovancih in bolnikih z ALS. V primerjavi z največjo meritvijo smo nižje SEM izmerili pri povprečju treh meritev, zato smo za nadaljnjo analizo uporabili ta izid. Zanesljivost posameznega preiskovalca ročne dinamometrije je bila na dominantnem udu dobra do odlična (ICC = 0,80–0,96), na nedominantnem udu pa zmerna do dobra (ICC = 0,64–0,93). Sočasna veljavnost med ARAT in ročno dinamometrijo je bila dobra do odlična (ro = 0,77–0,91), med ALSFRS-R in ročno dinamometrijo srednja (ro = 0,41–0,70), med jakostjo prijema roke ter finih prijemov in ARAT zmerna do dobra (ro = 0,54–0,80) ter med ARAT in ALSFRS-R zmerna do dobra (ro = 0,53–0,74). Zaključek: Priporočamo, da se za izid ročne dinamometrije izračuna povprečje meritev oziroma da se po dogovoru uporabi vedno isti izid. Za testiranje po protokolu TRICALS smo pri zdravih preiskovancih ugotovili dobro zanesljivost posameznega preiskovalca. Veljavnost konstrukta je bila pri bolnikih z ALS ovrednotena kot srednja do odlična povezanost med testi, s čimer smo potrdili, da ocenjujejo podobno funkcijo. Za nekatere meritve mišične jakosti smo zaznali učinek tal, zato bi bilo smiselno v ocenjevanje vključiti ARAT poleg ALSFRS-R. Potrebno bi bilo preveriti tudi zanesljivost posameznega preiskovalca in med preiskovalci za testiranje z ročno dinamometrijo pri bolnikih z ALS.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-30 07:47:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104020</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
