<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104014"><dc:title>Kontinuirana obravnava pacienta z duševno motnjo po odpustu iz bolnišnice: pregled literature</dc:title><dc:creator>Rimc,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peterka Novak,	Jožica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>psihiatrija</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>koordinator odpusta</dc:subject><dc:description>Uvod: Proces zdravstvene obravnave pacienta z duševno motnjo je kompleksen zdravstveni problem. Zaradi tega je ključnega pomena celostna in kontinuirana obravnava pacienta, ko se le-ta vrne iz bolnišnice v domače okolje. Poudariti je potrebno pomen obveščanja pristojnih služb, ko se pacient vrne iz bolnišničnega v domače okolje. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom strokovne in znanstvene literature predstaviti kontinuirano in celostno obravnavo pacienta z duševno motnjo po odpustu iz bolnišnice. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, s katero smo pregledali literaturo, izdano od leta 2007 dalje, uporabljena sta bila tudi dva starejša vira. Za opredelitev namena diplomskega dela je bila pregledana strokovna in znanstvena literatura s področja zdravstvene nege, ki obravnava odpust pacienta iz psihiatrične bolnišnice. Literatura je bila iskana s pomočjo oddaljenega dostopa do informacijskih virov knjižnic Univerze v Ljubljani, preko portala DiKUL v podatkovnih bazah CINAHL in MEDLINE. Izbrana literatura je v angleškem in slovenskem jeziku, vsa besedila pa so bila prosto dostopna v celoti. Rezultati: Rezultati dobljeni s pregledom literature kažejo, da je v Sloveniji odpust pacienta iz bolnišnice premalo sistematiziran, manjkajo specialisti na področju zdravstvene nege, ki bi lahko reševali nastale težave. Obravnava v skupnosti se že uveljavlja, prav tako imajo svojo vlogo tudi nevladne organizacije. Razprava in sklep: Zdravljenje motenj v duševnem zdravju je dolgotrajen proces. Zaradi tega je treba iskati dolgoročne in sistemske rešitve. Ena izmed teh je sistematično obveščanje pristojnih služb in aktivno medsebojno sodelovanje vseh deležnikov v sistemu zagotavljanja pomoči, ki so na voljo pacientu z duševno motnjo po odpustu iz bolnišnice.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-30 07:47:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104014</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
