<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103980"><dc:title>Aktivacija mišic gležnja pri udarcu z nartom nogometnih selekcij U-9</dc:title><dc:creator>Kouter,	Denis	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenec,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pocrnjič,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nogomet</dc:subject><dc:subject>tehnika</dc:subject><dc:subject>natančnost</dc:subject><dc:subject>udarec z nartom</dc:subject><dc:subject>elektromiografija</dc:subject><dc:subject>mišice gležnja</dc:subject><dc:description>Udarec z nartom predstavlja enega izmed osnovnih udarcev v nogometu. Gibalna izvedba je izhodišče za ostale udarce z nogo v nogometu, ki se izvajajo z nadzorovanim gibanjem v kolenskem sklepu (»udarec iz kolena«). Kadar je tehnično kakovostno izveden, kar pomeni hiter upogib in izteg v kolenu ter napete vse mišice udarne noge, je najmočnejši udarec in hkrati lahko natančno zadevamo cilj. Predvsem se uporablja za strele na vrata. Z vidika tehnike udarcev v nogometu je tudi dovolj preprostost in zaradi sorodnosti gibanja človeka pri hoji ga nekateri strokovnjaki uvrščajo med prve udarce, ki jih je potrebno učiti pri začetnikih. Ker gibalna izvedba predstavlja osnovo ostalim udarcem z nogo, je zelo pomembno, da udarcu namenimo ogromno pozornosti že v mlajših kategorijah, ko je še plastičnost živčnega sistema  večja in si lahko le-ta gibalni vzorec hitro in brez problema zapomnijo za vse življenje. Elektromiografija je metoda, ki omogoča kontinuirano spremljanje bioelektrične aktivnosti mišic.
Vzorec merjencev predstavlja 13 fantov. Razdelili smo jih v dve skupini (boljši in slabši). Vsak je opravil serijo udarcev z nartom maksimalno močno in natančno v vrata velikosti 3x2 metra. Izvedli so najmanj 5 uspešnih udarcev na prvi in drugi način. S pomočjo metode elektromiografije (EMG) smo izmerili mišične aktivnosti velike mečne mišice (m. soleus), dvoglave mečne mišice (m. gastrocnemius) in sprednje golenske mišice (m. tibialis anterior). S pomočjo podatkov o aktivnosti mišic smo ugotavljali, ali merjenci boljše skupine bolje aktivirajo mišice, kot tisti iz slabše skupine. 
Ugotovili smo, da med skupinama merjencev ne prihaja do statistično pomembnih razlik pri nobeni različici udarca z nartom.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-30 07:21:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103980</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
