Doživljanje žensk pri želeni prekinitvi nosečnostiŠkriba, Klara (Avtor) Thaler, Darja (Mentor) splavumetna prekinitev nosečnostistigmapsihološke poslediceUvod: Umetna prekinitev nosečnosti je tema, ki v javnosti še vedno buri duhove. Nasprotniki postopka pogosto kot argument uporabljajo dejstvo, da umetna prekinitev nosečnosti vpliva na mentalno zdravje ženske. Poznavanje posledic je pomembno tudi s stališča strokovnjakov, ki morajo vedeti, kako ženski zagotoviti najboljšo obravnavo, da posledice postopka čim bolj omilijo. Namen: Raziskati, ali imajo ženske po umetni prekinitvi nosečnosti psihološke posledice in kakšne te posledice so. V nadaljevanju je namen ugotoviti, kaj vpliva na morebitna negativna čustva in kakšno obravnavo zagotoviti ženskam, da se te negativne učinke v čim večji meri prepreči. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna ali opisna metoda dela s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. Obstoječo znanstveno literaturo smo iskali s pomočjo baz PubMed, DiKUL in Google Učenjak. Rezultati: Najbolj pogosti razlogi za umetno prekinitev nosečnosti so finančne narave in razlogi, povezani s težavami v partnerskem odnosu. Pozitiven vpliv pri soočenju s postopkom ima samostojnost pri odločanju. Na počutje vplivajo tudi kakovostna obravnava strokovnjakov in doktrina institucije, ki ženskam zagotovi ne samo varen postopek, pač pa tudi potrebno podporo. Na počutje žensk, še posebej tistih, ki so pri odločitvi neodločene, negativno vplivajo tudi protestniki. Njihova prisotnost ženskam povzroča večje občutke sramu in stigme. Ženske imajo pogosto negativne občutke v zvezi s samo nosečnostjo in ne z umetno prekinitvijo. Tako pozitivna kot negativna čustva se na dolgi rok umirijo. Velik del negativnih čustev ženske čutijo na račun stigmatizacije, ki na njih negativno vpliva pred in po splavu. Obravnava nosečnice, ki želi nosečnost prekiniti, mora poleg razlage postopkov vključevati tudi odziv na njene emocionalne potrebe. Razprava in zaključek: Umetna prekinitev nosečnosti je pogost postopek pri ženskah v rodni dobi. Glede na pogostost in kontroverznost postopka pa je pomembno razumeti tudi njegov dolgoročni psihofizični vpliv. V slovenskem prostoru močno primanjkuje kvalitetnih raziskav s področja psiholoških učinkov umetne prekinitve nosečnosti in stigme, ki jo obkroža. Prav tako primanjkujejo standardi obravnave žensk, ki bi zdravstvenim strokovnjakom pomagali, ženskam izboljšati izkušnjo.20182018-09-29 07:47:15Diplomsko delo/naloga103969sl