<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103945"><dc:title>Analiza plavalnega znanja kandidatov in kandidatk pri sprejemnem postopku za vpis na študij Univerze v Ljubljani, Fakultete za šport z uporabo kvalitativne merske lestvice</dc:title><dc:creator>Virag,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kapus,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sprejemni postopek</dc:subject><dc:subject>plavanje</dc:subject><dc:subject>plavalno znanje</dc:subject><dc:subject>plavalni način</dc:subject><dc:subject>kvalitativno ocenjevanje</dc:subject><dc:subject>napake</dc:subject><dc:subject>test</dc:subject><dc:subject>rezultati.</dc:subject><dc:description>Trenutna merska lestvica ocenjevanja znanja plavanja temelji predvsem na kvantitativnih kriterijih (dolžina preplavane razdalje ter čas plavanja v določeni tehniki). Kvalitativnih pristopov k ocenjevanju plavalne tehnike je pri nas in v svetu malo. Zato je bila pred kratkim oblikovana lestvica na osnovi napak, ki se pogosto pojavljajo in pomembno vplivajo na uspešnost plavanja. Lestvica je bila narejena na osnovi znanja in izkušenj slovenskih plavalnih strokovnjakov, vendar do sedaj še ni bila preverjena v praksi.

Cilja sta bila dva. Skladno s prvim smo želeli ugotoviti, katere načine pri testu 100 metrov prosto uporabljajo kandidati in kandidatke in kako hitri so z njimi. Skladno z drugim smo želeli ugotoviti, katere napake se najpogosteje pojavljajo pri kravlu in prsnem in kako je njihova pojavnost, torej kvalitativna ocena znanja plavanja, povezana s časom kandidatov in kandidatk prvih 50 metrov plavanja.

Ločeno po spolu smo analizirali rezultate in načine plavanja kandidatk in kandidatov. Analizo smo opravili na vzorcu 286 kandidatov in kandidatk, ki so sodelovali na sprejemnem postopku leta 2016. Uporabili smo test 100 metrov prosto. Ugotovili smo, da največ kandidatov in kandidatk plava kravl. Ta skupina je tudi dosegla najboljše rezultate. Ugotovili smo tudi, da se pri prsnem najpogosteje pojavljata napaki »prekratko drsenje« in »glava je ves čas plavanja obrnjena naprej«, pri kravlu pa »plavalec potaplja drsečo roko med vdihom« in »plavalec ne zaključi zaveslaja pri boku – krajšanje zaveslaja zadaj«. S pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije smo dokazali povezanost med vsoto s točkami ovrednotenih napak, ki so se pojavljale med plavanjem, ter časom, ki so ga kandidati in kandidatke dosegli v prvih 50 metrih plavanja. Povezanost je statistično značilna (p &lt; 0,05) v pozitivni smeri. Pri kravlu je povezava med spremenljivkami visoka oz. močna, pri prsnem pa zmerna oz. srednja. To pomeni, da so kandidati in kandidatke z nižjo vsoto s točkami ovrednotenih napak dosegli boljše rezultate.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-29 07:20:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103945</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
