<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103943"><dc:title>PREGORELOST PRI ŠPORTNIH PEDAGOGIH V POVEZAVI Z ODZIVNOSTJO NA ZLORABE PRI UČENCIH</dc:title><dc:creator>Meden,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kajtna,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>športni pedagogi</dc:subject><dc:subject>pregorelost</dc:subject><dc:subject>zlorabe pri učencih</dc:subject><dc:subject>odzivnost na zlorabe</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stanja stresa oz. pregorelosti pri športnih pedagogih v povezavi z odzivnostjo na zlorabe pri učencih. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so športni pedagogi izpostavljeni sindromu pregorelosti, če in kako pogosto ter katere zlorabe prepoznavajo pri učencih, ali se na njih odzovejo (s prijavo) in najpomembnejše, kako njihova stanja pregorelosti vplivajo na zaznavanje znakov oz. odzivnost zlorab pri učencih. Poleg tega smo ugotavljali razlike ločeno po spolu in med športnimi pedagogi, ki poučujejo na osnovnih šolah in športnimi pedagogi, ki poučujejo na srednjih šolah. Za pridobivanje podatkov smo uporabili standardizirani vprašalnik RESTQ-76, ki meri posameznikova stanja stresa ter poskuša ugotoviti ali gre pri tem posamezniku za pregorelost ali njej podobna stanja, in pa lastno sestavljen vprašalnik o prepoznavanju zlorab. Podatke smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel 2013 in statističnega programa IBM SPSS 24. Za primerjavo med posameznimi skupinami smo uporabili analizo variance, za iskanje povezav med prepoznavanjem zlorabe in pregorelostjo pa Pearsonov korelacijski koeficient. V raziskavi je bilo udeleženih 91 športnih pedagogov in 73 športnih pedagoginj, starih med 25 in več kot 60 let. Skupno je vprašalnik rešilo 113 osnovnošolskih učiteljev in 51 srednješolskih. Prišli smo do ugotovitev, da povečana stanja stresa oz. pregorelosti vplivajo na slabšo odzivnost zlorab pri učencih oz. da športni pedagogi, ki ne doživljajo visoke stopnje stresa in so splošno bolj zadovoljni, hkrati tudi bolje prepoznavajo znake zlorab pri učenih in v takih primerih tudi ukrepajo. Udeleženci raziskave so najpogosteje prepoznali znake fizične zlorabe (modrice, zlomi, zvini, opekline), pa tudi znake spolne in čustvene zlorabe.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-29 07:20:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103943</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
