<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103908"><dc:title>Plitva geotermalna energija</dc:title><dc:creator>Köveš,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vukelič,	Željko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>plitva geotermalna energija</dc:subject><dc:subject>geotermalna toplotna črpalka</dc:subject><dc:subject>vodnjak</dc:subject><dc:subject>geosonda</dc:subject><dc:subject>vrtina</dc:subject><dc:description>Moderni svet nam narekuje rabo energije, ki je čista in neizčrpna. Ena izmed možnosti je uporaba sistemov plitve geotermalne energije. Ta je v obliki toplote shranjena pod zemeljskim površjem do globine 300 ali 400 metrov. Izkoriščamo jo s pomočjo geotermalnih toplotnih črpalk. Ta odvzame toploto iz podzemne vode v primeru voda-voda, ali pa odvzame toploto iz zemlje v primeru zemlja-voda ter jo prenese do objekta, kjer ogreva prostore. Za odvzem toplote so potrebni odprti ali zaprti sistemi. V primeru črpanja podzemne vode se uporablja vodnjak, ki deluje kot odprti sistem, pri tem sta osrednji del dve vrtini. Ena se uporablja za črpanje vode, druga pa za vračanje izkoriščene vode nazaj v vir. V primeru odvzemanja toplote iz kamnin pa se vgrajujejo zemeljski kolektorji (geosonde, horizontalni zemeljski kolektorji). Pri odločanju za način zajemanja je potrebno upoštevati stanje v naravi (ali so v bližini objekta vodnjaki, vodonosniki, jezera, potoki), ali je na voljo dovolj prostora za izkop, kakšen je dostop za vrtanje vrtine, ali je zemljina ugodna za izkop ipd. Potek prenosa toplote se dogaja v toplotni črpalki prek njenih sestavnih delov. Hladivo, ki je odvzelo toploto potuje skozi uparjalnik, kompresor in kondenzator, kjer se mu spreminjajo agregatna stanja in temperatura, konča pa v ekspanzijskem ventilu, kjer se tako zelo ohladi, da lahko spet začne odvzemati toploto. Proces se ponovi. Pridobljena toplota se uporablja za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in klimatizacijo prostorov, tudi v proizvodnih procesih. Nazadnje sta opisani izvedbi vrtin za izkoriščanje podzemne vode oz. toplote zemlje. V prvem primeru so podane lastnosti zajetij, potek vgradnje vodnjaka, cevitev ter uporabljena oprema. Drugi primer sloni na izvedbi vrtine za geosondo. Projekta podajata realne parametre in izračune.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-28 07:46:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103908</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
