Reprezentacije slovenskih športnic pri poročanju z zimskih olimpijskih iger v Sočiju 2014 na primeru časopisov Ekipa in Slovenske noviceNemeš, Damjana (Avtor) Milosavljević, Marko (Mentor) reprezentacijašportno novinarstvoženske športnicekritična diskurzivna analizaŠport je že od nekdaj veljal za bolj moško sfero, v katerem so po nekih normativih socializacije fantje postali moški, zato lahko povemo, da šport ustvarja razlike med spoloma, na ta način pa potekajo tudi reprezentacije spolov v medijih. Poročanje o ženskih športnicah in njihova reprezentacija sta vrsto let krepili spolno neenakost v športu, saj so bile medijsko manj reprezentirane, pogosto pa so se bolj kot njihovi dosežki izpostavljale njihove telesne značilnosti, kar se sicer v zadnjih nekaj letih spreminja v bolj pozitivno smer. V magistrskem delu sem zato na primeru prispevkov, objavljenih v časopisih Ekipa SN in Slovenske novice ugotavljala reprezentacijo slovenskih športnic v primerjavi s slovenskimi športniki pri poročanju o zimskih olimpijskih igrah iz Sočija 2014, saj me je zanimalo, kakšna je in kakšni so razlogi zanjo. Prispevke sem analizirala s pomočjo kritične diskurzivne analize, pri čemer me je zanimala makro analiza. Razloge za morebitno drugačno reprezentacijo med ključnimi akterji (novinarji, uredniki) pri posameznem mediju sem ugotavljala s poglobljenimi intervjuji. V empiričnem delu sem ugotovila, da se je reprezentacija ženskih športnic pri poročanju o večjih športnih dogodkih v medijih izboljšala. Po besedah ključnih akterjev, s katerimi sem opravila intervjuje, dobijo športnice tudi med letom, ko sicer ni večjih dogodkov, kot so olimpijske igre, bolj enakovredno vlogo v primerjavi z moškimi, predvsem pri reprezentaciji njihovih športnih dosežkov, vendar pa stanje vsaj v nekaterih športih nikoli ne bo povsem izenačeno.20182018-09-28 07:46:13Magistrsko delo/naloga103900sl