<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103894"><dc:title>Neveljavne glasovnice kot oblika protesta na primeru predsedniških volitev 2017 v Republiki Sloveniji</dc:title><dc:creator>Božičko,	Vida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Uhan,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krašovec,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: politična participacija</dc:subject><dc:subject>volitve</dc:subject><dc:subject>nekonvencionalna politična participacija</dc:subject><dc:subject>protest</dc:subject><dc:subject>neveljavne glasovnice.</dc:subject><dc:description>Protest pojmujemo kot nekonvencionalno obliko delovanja, saj posega po nenavadnih oblikah političnega vedenja, ki kršijo rutino in ustvarjajo politični pritisk. To velja tudi za namensko oddajo neveljavnih glasovnic. Udeležba na volitvah sicer spada v osnovno obliko konvencionalne politične participacije, vendar pa je oddaja neveljavne glasovnice nekonvencionalno dejanje. V magistrski nalogi sem s pomočjo preučevanja obstoječih virov in analize vzorca neveljavnih glasovnic s predsedniških volitev 2017 v Republiki Sloveniji ugotavljala namen oddaje takih glasovnic in preučevala njihovo vsebino. Analiza je pokazala, da je večina neveljavnih glasovnic oddanih namensko in da je to neke vrste politična drža določenega števila volivcev. Večina popisanih in porisanih glasovnic izraža nezadovoljstvo, zlasti s ponujeno izbiro kandidatov. Številne glasovnice pa so tudi žaljive in cinične, kar je posledica anonimnosti. Večina popisanih in porisanih neveljavnih glasovnic je tako izraz protesta, vendar pa je ta skrit in tih, saj vsebina protesta ne doseže javnosti in odločevalcev.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-28 07:46:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103894</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
