Vpliv gibljivosti kolčnega sklepa na pojavnost poškodb hrbtenice pri gimnastikiŠumer, Tina (Avtor) Pajek, Maja (Mentor) kolčni sklepgibljivostpoškodbetelovadbaNamen in cilji diplomske naloge so bili raziskati pojavnost poškodb hrbtenice (ledvenega dela) pri slovenskih telovadcih, telovadkah in ugotoviti ali je gibljivost kolčnega sklepa, v smeri upogiba in iztega, vzrok za tovrstne poškodbe. Prav tako smo želeli raziskati, ali gibljivost v kolčnem sklepu odstopa od normativov za splošno populacijo ter razlike v razponu upogiba in iztega kolčnega sklepa med oz. znotraj telovadnih panog. Naša raziskava je en izmed prvih korakov k urejanju normativnih vrednosti v telovadbi v obsegu upogiba in iztega v kolčnem sklepu, zaradi česar smo se zanjo tudi odločili. V raziskavi smo spremljali in izmerili 55 merjencev. Od teh je bilo 18 tekmovalcev moške tekmovalne orodne telovadbe (MŠG), 10 ženske tekmovalne orodne telovadbe (ŽŠG) in 27 tekmovalk tekmovalne ritmike (RG). Prvi del raziskave je predstavljalo enoletno opazovanje tekmovalcev in tekmovalk in beleženje njihovih osebnih podatkov, podatkov treningov in poškodb. Drugi del raziskave je predstavljalo merjenje pasivne gibljivosti kolčnega sklepa (iztega in upogiba), ki je bilo izvedeno s postopkom goniometrije. V enem letu se je med 55-imi merjenci poškodovalo 33%. 40% pri ŽŠG, najmanj - 28% pa pri MŠG. Vsi merjenci so pri upogibu v kolčnem sklepu presegali normativno vrednost (120˚), pri iztegu pa je normativno vrednost (25˚), presegla samo RG. Pri upogibu je bila statistično značilna razlika od normativa pri vseh panogah, pri iztegu pa je bila samo pri MŠG, tako na levi kot na desni strani. Izteg je bil pod normativno vrednostjo. Statistično značilne razlike v gibljivosti leve in desne strani kolčnega sklepa so se pojavljale med MŠG in ŽŠG na levi strani pri upogibu, pri upogibu in iztegu desne strani ter iztegu leve strani pa med MŠG in RG. Statistično značilna razlika med gibljivostjo leve in desne strani kolčnega sklepa (simetrija) je bila samo pri upogibu RG, pri MŠG in ŽŠG pa statistične razlike ni bilo. Poškodovani so imeli večji razpon upogiba na obeh straneh kolčnega sklepa, pri iztegu pa so imeli večji razpon na obeh straneh kolčnega sklepa nepoškodovani, vendar statistično značilnih razlik med poškodovanimi in nepoškodovanimi v gibljivosti (upogib in izteg) obeh strani kolčnega sklepa ni bilo. Statistično značilne razlike so se pojavile pri upogibu leve strani kolčnega sklepa nepoškodovanih med MŠG in ŽŠG in pri upogibu desne strani kolčnega sklepa nepoškodovanih med MŠG in RG. Podatki so lahko izhodišče za načrtovanje in izvedbo preventivnih treningov, v smeri nestabilnosti kolčnega sklepa zaradi prevelike gibljivosti oz. v smeri povečanega tveganja za nastanek poškodbe zaradi premajhne gibljivosti.20182018-09-27 20:57:53Diplomsko delo/naloga103870sl