Soočanje z genocidom: dejavniki za človeško apatijo ob odvijanju množičnih ubojevŠiler, Dunja (Avtor) Šabec, Ksenija (Mentor) genocidapatijazlom sočutjamedijipsihofizična otopelostZdruženi narodi so leta 1948 sprejeli Konvencijo o kaznovanju in preprečevanju zločina genocida, vendar ta ni prinesla želenih učinkov. Zločinom holokavsta je v naslednjih desetletjih sledilo več epizod množičnih ubojev in genocidov. V razpravah o genocidih poleg visoke statistike smrtnih žrtev in uničujočih posledic izstopa tudi prisotnost apatije in neukrepanje opazovalcev v odzivih na grozodejstva. Genocidi so s strani držav in splošne javnosti večkrat ignorirani, zato je pomembno analizirati dejavnike, ki povzročajo apatijo. K njej lahko, med drugim, pripomorejo mediji, geografska in kulturna oddaljenost tragedije ter pomanjkanje občutka povezanosti z žrtvami. V iskanju psiholoških pomanjkljivosti, zaradi katerih se posamezniki obnašajo brezbrižno do tragedij velikih razsežnosti, študije govorijo o nezmožnosti številk pri prenosu pomena in sprožanju čustev, potrebnih za motiviranje dejanj. Gre za psihofizično otopelost, pojav, pri katerem ljudje v kriznih situacijah čutijo več sočutja do ene žrtve kot do večih, kar povzroči pomanjkljiv odziv na tragedije večjih razsežnosti, kot so genocidi. Namen magistrskega dela je analizirati dejavnike, ki pripomorejo k človeški apatiji ob odvijanju genocidov. Teoretska razprava o možnih dejavnikih bo temeljila na analizi primarnih in sekundarnih virov. V empiričnem delu naloge bom s pomočjo anketnega vprašalnika raziskovala psihofizično otopelost kot dejavnik za človeško apatijo ob odvijanju genocidov.20182018-09-27 07:46:18Magistrsko delo/naloga103846sl