<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103835"><dc:title>Ocenjevanje tehničnega stanja cevovodov v vodovodnem sistemu</dc:title><dc:creator>Tallarini,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Steinman,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozelj,	Daniel	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vodovodni sistemi</dc:subject><dc:subject>vodovodne cevi</dc:subject><dc:subject>tehnično stanje cevovodov</dc:subject><dc:subject>dejavniki vpliva</dc:subject><dc:subject>obnova</dc:subject><dc:subject>vzroki za okvare</dc:subject><dc:subject>posledice okvar</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>kritični odseki</dc:subject><dc:subject>vzdrževanje</dc:subject><dc:description>Zaradi okoljskih skrbi v zadnjih nekaj desetletjih in povečane ozaveščenosti ljudi so se z novo zakonodajo povečale zahteve po učinkoviti in trajnostni rabi pitne vode. Izvajalci gospodarske javne službe (v nadaljevanju GJS na področju oskrbe s pitno vodo) zato ves čas iščejo nove načine za izboljšanje stanja in delovanja obstoječih vodovodnih sistemov. V Sloveniji so po zakonu upravljalci vodovodnih sistemov dolžni vzdrževati infrastrukturo v takšnem stanju, da lahko zadovoljujejo potrebe po pitni vodi v skladu s standardi oskrbe. V magistrskem delu je opisana metodologija, katere namen je oceniti tehnično stanje cevovodnih odsekov na izbranem območju. Z njo lahko določimo posamezne dele cevovodnega omrežja, ki so najbolj potrebni rehabilitacije, ti. kritične odseke.

V prvem delu magistrske naloge je na kratko predstavljena zakonodaja s področja oskrbe s pitno vodo, struktura vodovodnih sistemov, proces poslabševanja stanja vodovodnih cevi, posledice in vzroki za nastanek okvar ter dejavniki, ki vplivajo na poslabšanje stanja vodovodnih cevi. V drugem delu je opisana metodologija, ki je bila izdelana in sestavljena na podlagi pregledane literature, lastnega znanja in poznavanja programske opreme. V tretjem delu je prikazana uporaba metodologije na izbranem območju obravnave. Na koncu magistrskega dela so predstavljeni dobljeni rezultati in njihova verifikacija. Poleg rezultatov je prikazan primer podrobne analize cevovodnega odseka za izdelavo strategije rehabilitacije cevovodnih odsekov na izbranem kritičnem odseku.</dc:description><dc:publisher>[M. Tallarini]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-27 07:45:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103835</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
