Obravnavanje mladoletnih storilcev najtežjih kaznivih dejanjŽnidar, Lucija (Avtor) Filipčič, Katja (Mentor) Mladoletnikikriminalitetadejavniki kriminalitetehudo kaznivo dejanjepostopek obravnavesankcije.Osebe v postopku odraščanja in oblikovanja lastne osebnosti pogosto preizkušajo meje dovoljenega in sprejemljivega. Številni mladoletniki v času pubertete izvršujejo dejanja, ki jih družba ne odobrava, pogosto pa s svojim ravnanjem izpolnijo tudi zakonske znake katerega izmed kaznivih dejanj. Zakonodajalci različnih držav se strinjajo, da je mladoletnike zaradi njihove mladosti in neizkušenosti potrebno obravnavati drugače kot polnoletne storilce. Drugačno obravnavo mladoletnih storilcev zahteva tudi narava kaznivih dejanj, ki jih mladoletniki izvršujejo. Načeloma gre za manj huda, predvsem premoženjska kazniva dejanja, ki jih mladoletniki izvršijo v okviru kriminalnih skupin. Sodelovanje v skupini daje mladoletnikom pogum in spodbudo, da izvršijo dejanja, ki jih samostojno ne bi. Vpliv vrstnikov, okolja in družinske razmere so le nekateri izmed dejavnikov, ki lahko pripeljejo do mladostnikove izvršitve kaznivega dejanja. Slovenski sistem obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj temelji na zagotavljanju pomoči problematičnemu mladoletniku. Z mehanizmi vzgoje in prevzgoje skušamo zagotoviti, da mladoletnik v prihodnje kaznivega dejanja ne bo ponovil. Za pomoč mladostniku si prizadevajo tudi številni drugi pravni sistemi kontinentalne Evrope, medtem ko so države anglosaksonskega porekla usmerjene nekoliko bolj kaznovalno. V Sloveniji se mladoletnim storilcem kaznivih dejanj izrekajo predvsem vzojni ukrepi, ki mladoletnika ne izločijo iz njegovega domačega okolja. Mladoletnih storilcev najtežjih kaznivih dejanj je v Sloveniji malo, primerne sankcije zanje pa so namestitev v vzgojni zavod, prevzgojni dom ali mladoletniški zapor.20182018-09-27 07:45:20Magistrsko delo/naloga103826sl