<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103820"><dc:title>Optimizacija rabe energije enodružinske hiše z upoštevanjem globalnega segrevanja</dc:title><dc:creator>Magyar,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>enodružinska hiša</dc:subject><dc:subject>neto ničenergijska hiša</dc:subject><dc:subject>dovedena energija</dc:subject><dc:subject>energija za ogrevanje in hlajenje</dc:subject><dc:subject>energijska učinkovitost</dc:subject><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject>ukrepi izboljšanja energijske učinkovitosti</dc:subject><dc:description>V nalogi smo obravnavali model tipične enodružinske hiše na območju Ljubljane, ki smo ji želeli izboljšati zasnovo z namenom zmanjšanja dovedene energije za obratovanje, predvsem za ogrevanje in hlajenje. Ukrepe za doseganje energijske učinkovitosti je potrebno uvesti že v fazi načrtovanja, ob tem pa slediti zakonskim zahtevam za načrtovanje stavb in načelom trajnostnega načrtovanja z implementacijo pasivne solarne arhitekture in ukrepi izboljšanja učinkovite rabe energije. S programskim orodjem BEopt smo izvedli simulacije energijske bilance stavbe z namenom optimizacije dovedene energije, potrebne za obratovanje stavbe. Zavedamo se, da bo ukrepe potrebno prilagoditi na prihajajoče podnebne spremembe, zato smo prikazali tudi razlike med smiselnostjo izbire načrtovalskih ukrepov v letih 2010, 2020 in 2050 ter ovrednotili ustreznost uvedbe posameznega ukrepa glede na referenčni model. Na podlagi tega smo za posamično obdobje sestavili kombinacije energijsko najučinkovitejših ukrepov. V nalogi smo izbrali scenarij A2 projekcije potenciala globalnega segrevanja organizacije IPCC, ki je opredeljen kot scenarij s srednje–visokimi izpusti. V prihodnosti bo, zaradi nadaljnjega segrevanja ozračja in višanja gostote sončnega sevanja na horizontalno površino, pri načrtovanju stavb poudarek na senčenju in zmanjšanju površine zasteklitev ter gradnji stavb z visoko maso zaradi zmožnosti časovnega zamika prehajanja toplote skozi konstrukcijo. Kot energijsko najučinkovitejša se izkažeta ukrepa pravilne izbire sistema za ogrevanje in izboljšava toplotne prehodnosti netransparentnega dela ovoja stavbe.</dc:description><dc:publisher>[S. Magyar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-27 07:45:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103820</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
