<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103803"><dc:title>Vpliv oblike okolčja in postavitve endoproteze kolka na izpah umetne glavice ter ortotična pooperativna oskrba</dc:title><dc:creator>Kaiba,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj-Iglič,	Veronika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Divjak,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomaževič,	Matevž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kolčne endoproteze</dc:subject><dc:subject>izpah</dc:subject><dc:subject>Hipstress</dc:subject><dc:subject>geometrijski parametri medenice in okolčja</dc:subject><dc:subject>pooperativne ortoze za kolk</dc:subject><dc:description>Uvod: Artroplastika ter sklepna endoprotetika je najpogostejša in zelo uspešna operativna tehnika. Glavni razlogi za to operacijo so osteoartroza, zlom vratu stegnenice pri starostniku ter aseptična nekroza glavice stegnenice. Pooperativni izpah oziroma luksacija kolčne endoproteze je pogosta komplikacija, ki se lahko pojavi po vstavitvi totalne kolčne endoproteze. Verjetnost izpaha kolčne endoproteze je 2% (Dargel et al., 2014) v prvem letu po operaciji, 6% po dvajsetih letih (Berry et al., 2005), v primeru menjave kolčne endoproteze pa verjetnost naraste na 28% (Dargel et al., 2014). Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali imajo kolčne proteze z neugodno porazdelitvijo kolčnega sklepnega tlaka povečano tveganje za izpah. Metode dela: V raziskavi smo primerjali skupino protez, pri katerih je prišlo do izpaha endoproteze (testna skupina) in skupino protez, ki so bile funkcionalne vsaj 10 let (kontrolna skupina). Kontrolna skupina je vsebovala 94 endoprotez 77 pacientov, testno skupino pa je sestavljalo 61 endoprotez 61 pacientov z vstavljenimi kolčnimi endoprotezami. Od tega je bilo šest parcialnih endoprotez in 55 totalnih endoprotez. Uporabili smo metodo HIPSTRESS za določanje porazdelitve kontaktnega kolčnega tlaka pri stoji na eni nogi. Za vstopne podatke smo uporabili geometrijske parametre medenice in okolčja, ki smo jih odčitali iz standardnih anteroposteriornih (AP) rentgenskih slik. S pomočjo geometrijskih parametrov smo v nadaljevanju študije izračunali tudi biomehanske parametre (velikost in smer rezultantne kolčne sklepne sile, lego pola tlaka in največji tlak na obremenjeni površini) z uporabo programa HIPSTRESS. Pri opisu že obstoječih znanj smo uporabili deskriptivno metodo in pregled literature. Rezultati: Pri primerjavi parametrov se pojavijo statistično pomembne razlike med testno in kontrolno skupino v velikosti rezultantne kolčne sile in v največjem kolčnem tlaku, ki sta bila normalizirana s telesno težo. Razlike so bile statistično pomembne, parametri pa manj ugodni v testni skupini. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je imela populacija protez, pri katerih je prišlo do izpaha, manj ugodno porazdelitev tlaka, ki tudi pri stoji na eni nogi poriva glavico lateralno. Matematični modeli so primerni za načrtovanje optimalne lege proteze.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-26 07:48:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
