<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103723"><dc:title>Učinek potencialnih efektorjev fitoplazme Candidatus Phytoplasma solani na rastlinski fenotip</dc:title><dc:creator>Čepin,	Timotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pompe Novak,	Maruša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biologija</dc:subject><dc:subject>fitoplazma</dc:subject><dc:subject>efektorji</dc:subject><dc:subject>bois noir</dc:subject><dc:subject>lokalizacija</dc:subject><dc:description>Evropa je glavni svetovni proizvajalec in izvoznik sadik vinske trte (Vitis vinifera L.) in vina. Ta pomembni gospodarski odsek ogrožajo številne bolezni vinske trte, med njimi so še posebej pomembne glivne bolezni in bolezni trsnih rumenic (GY), ki jih povzročajo fitoplazme, fitopatogene bakterije iz razreda Mollicutes. V Evropi sta na vinski trti zelo razširjeni navadna trsna rumenica ali počrnelost lesa (Bois noir, BN), ki jo povzroča 'Candidatus Phytoplasma solani' (Bois Noir phytoplasma, BNp), in zlata trsna rumenica (Flavescence dorée, FD), ki jo povzroča karantenska fitoplazma FDp. S pomočjo bioinformatskih orodij smo iz kataloga potencialnih efektorjev BNp, ki ga je pripravila skupina dr. Günterja Braderja z Avstrijskega inštituta za tehnologijo, izbrali šest potencialnih efektorjev. Sekvence izbranih efektorjev smo s postopki kloniranja vstavili v binarne vektorje ter jih agroinfiltrirali v liste tobaka (Nicotiana benthamiana L.). S konfokalno mikroskopijo smo pokazali, da se je vseh šest efektorjev izražalo v jedru in citoplazmi transformiranih celic. Poskusili smo vpeljati tudi postopek za prehodno transformacijo vinske trte.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-23 07:46:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103723</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
