<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103712"><dc:title>Mineraloško-petrološke in geokemične značilnosti neolitske lončenine iz Male Triglavce in Trhlovce</dc:title><dc:creator>Copot,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenec,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibrat Gašparič,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>arheološka lončenina</dc:subject><dc:subject>neolitik</dc:subject><dc:subject>Mala Triglavca</dc:subject><dc:subject>Trhlovca</dc:subject><dc:subject>arheometrične raziskave</dc:subject><dc:description>Pri diplomski nalogi smo določili mineralne in geokemične značilnosti lončenine iz dveh spodmolov na območju Divaškega Krasa z arheoloških najdišč  Mala Triglavca in Trhlovca. Raziskali smo 8 vzorcev neolitskih posod, ki so kulturno opredeljene v skupino Vlaška. Fragmente keramike smo najprej pregledali in opisali na makroskopski ravni, kjer smo ugotovili, da so nekateri  barvni pasovi posledica sekundarnih sprememb, predvsem preperevanja (vzorca Vz4 in Vz7). Z uporabo optične mikroskopije in rentgenske praškovne difrakcije smo določili mineraloško sestavo. Kemično sestavo smo določili z rentgensko flourescenčno spektroskopijo, pridobljene podatke  pa statistično obdelali. Vzorce lončenine smo na podlagi kombinacije rezultatov vseh metod razdelili  v dve skupini. V prvo skupino sodita dva vzorca, kjer prevladuje kremen. V manjši meri so prisotna zrna muskovita, kalcita, plagioklaza ter hematitni agregati in glinena jedra. V drugi skupini pa so vzorci, kjer so glineni masi dodana zrna debelozrnatega  kalcita. Keramiko te skupine sestavljajo v manjši meri kremen, muskovit, plagioklazov ter hematitni  agregati in glinena jedra. Kemična sestava vzorcev je dokaj enotna in kaže na podoben izvorni material, razlike v vzorcih lončenine so predvsem  v tehniki priprave gline. Glina, ki so jo uporabljali  za izdelavo, je bila  illitne sestave. Temperatura, pri kateri so bili vzorci keramike žgani,je  določena od 600 oC in 700 oC.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-23 07:45:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103712</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
