Dendromorfološka analiza poplav v bližini Kostanjevice na KrkiCenta, Matic (Avtor) Šmuc, Andrej (Mentor) Čenčur Curk, Barbara (Komentor) dendromorfologijapoplavesušeKrkaKostanjevica na KrkiKrško poljeKostanjevica na Krki je v zadnjem desetletju znana po vedno obsežnejših poplavah, kar je pritegnilo pozornost strokovnjakov, raziskovalcev in tudi novinarjev. Po gradnji hidroelektrarne Krško so Kostanjevico na Krki začele pestiti še hujše poplave kot v prejšnjih letih. To je bil povod za začetek hidroloških raziskav in podrobnejših meritev padavin ter vodotokov. V sklopu različnih projektov so želeli zaščititi okolico in ljudi pred poplavami ter ublažiti posledice z gradnjo protipoplavnih nasipov, natančnejših merilcev in kanalov za hitrejše odtekanje vode. Ob gradnji nove hidroelektrarne Brežice so se ponovno odprla nova vprašanja o problematiki poplav spodnjega dela reke Krke v okolici Kostanjevice. Poleg pogostih metod, kot so merjenje količin padavin in spremljanje stanj vodotokov rek, se za tovrstne raziskave lahko uporablja tudi dendromorfološka metoda. V Sloveniji so tovrstno metodo začeli prakticirati z namenom proučevanjem plazov in drobirskih tokov (Novak, 2017), v tujini pa se pogosteje uporablja tudi za raziskovanje preteklih poplav ogroženih območij (Stoffel in Wilford, 2012). V svoji diplomski nalogi sem uporabil dendromorfološko metodo. Temelji na drevesnih letnicah, ki jih izvrtamo s pomočjo ročnega vrtalnika iz drevesa. S proučevanjem različnih parametrov letnic lahko namreč rekonstruiramo tudi pretekle klimatske razmere in v primeru poplav iz poškodb na drevesih izvemo tudi višino vode med poplavami (Fritts, 1976). Vsi izvrtani vzorci so bili vzeti iz dreves rodu vrb (Salix), ki se najpogosteje pojavljajo na raziskovanem območju. Moja raziskava je pokazala, da so zaradi svoje hidrofilnosti omenjena drevesa bolj primerna za prepoznavanje sušnih obdobij, ki vrbe bolj prizadenejo kot denimo manjše poplave. Med izrazitejša sušna obdobja štejem leta 1999, 2001, 2003 in 2011. S pomočjo podatkov iz ARSO sem primerjal tudi pretoke pred izgradnjo HE Krško, po izgradnji ter pred in po zgraditvi protipoplavnih infrastruktur na reki Krki v bližini Kostanjevice na Krki. Izkazalo se je, da je od izgradnje HE Krško preteklo premalo časa, da bi se lahko videli dolgoročni vplivi na višino reke Krke.20182018-09-21 07:46:40Diplomsko delo/naloga103690sl