<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103671"><dc:title>Nadomeščanje manjkajočih podatkov</dc:title><dc:creator>Leskovšek,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrekar,	Jaka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>anketa</dc:subject><dc:subject>metoda</dc:subject><dc:subject>imputacija</dc:subject><dc:subject>ocena</dc:subject><dc:subject>povprečna vrednost</dc:subject><dc:description>V sodobnem svetu so anketni vprašalniki, z namenom ocenjevanja lastnosti ciljne populacije, vedno bolj popularni. Zaradi problema manjkajočih podatkov pa je analiza le-teh lahko problematična. Obstaja veliko metod, s katerimi se spopadamo s problemom manjkanja podatkov. Za praktični del sem se odločila, da uporabim metodo popolnih primerov, deterministično imputacijo in večkratno imputacijo z linearno regresijo. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako se metode obnašajo na določenem vzorcu podatkov in katera nam da najbolj optimalen rezultat. Zanimalo me je, ali lahko v splošnem določimo boljšo metodo ali je odvisno od celotne zgradbe ankete in odgovorov. Iz rezultatov lahko ugotovimo, da je odvisno tudi od drugih dejavnikov, katera metoda je bolj učinkovita. Pomembno je predhodno znanje teorije, da lahko določimo metodo, ki jo bomo uporabili za določen primer.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-21 07:45:49</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103671</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
