<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103667"><dc:title>Upravljanje razpršenosti portfeljev</dc:title><dc:creator>Pirnovar,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razpršenost portfelja</dc:subject><dc:subject>razpršenostna porazdelitev</dc:subject><dc:subject>glavni portfelj</dc:subject><dc:subject>meja povprečje-razpršenost</dc:subject><dc:subject>kriptovaluta</dc:subject><dc:description>Razpršenost portfelja je pomemben dejavnik pri upravljanju z njim.  Lahko jo predstavimo na veliko različnih načinov, v tem diplomskem delu pa se bomo osredotočili na razpršenost v odvisnosti od nekoreliranih virov tveganja, predstavljenimi z glavnimi portfelji. Ko imamo med sabo nekorelirane glavne portfelje, lahko na njihovi podlagi predstavimo razpršenost portfelja. To naredimo z eksponentom entropije razpršenostne porazdelitve, ki predstavlja približno število nekoreliranih virov tveganja. Na podlagi te vrednosti lahko izvedemo maksimizacijo z omejitvami, kjer omejitve predstavljajo portfeljske omejitve. Ko večkrat glede na investitorjeve preference tveganja zgradimo optimalni portfelj, te portfelje združimo v razpršenostno mejo. 
To metodo uporabimo na primeru kriptovalut, ki so med seboj zelo korelirane. Z njeno pomočjo najdemo glavne portfelje in razpršenostno mejo za uporabljene kriptovalute, hkrati pa primerjamo razpršenost glede na to metodo z razpršenostjo, ki temelji na optimalnem Sharpovem razmerju.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-21 07:45:39</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
