<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103663"><dc:title>Uporabnost dveh različkov pohorskih serpentinitov za industrijsko vezavo ogljikovega dioksida</dc:title><dc:creator>Borštnar,	Petruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenec,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tavčar,	Gašper	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>skladiščenje CO2</dc:subject><dc:subject>serpentinit</dc:subject><dc:subject>Pohorje</dc:subject><dc:subject>magnezit.</dc:subject><dc:description>Naraščanje količine CO2, ki nastaja pri uporabi fosilnih goriv kot vir energije, v industriji in pri transportu, povzroča globalno segrevanje. Ena od uporabljenih metod za skladiščenje tega toplogrednega plina je njegova vezava – mineralizacija v karbonatne minerale v ultramafičnih kamninah, kjer prihaja do nastanka sekundarnega magnezita. Primerjali smo dva vzorca različkov serpentinita iz Pohorja in sicer iz lokacije kamnoloma pri Radkovcu in izdanka serpentinita v Bistriškem vintgarju, ki se makroskopsko razlikujeta, ter raziskali njuno potencialno uporabnost za industrijsko mineralizacijo CO2. Mineralno in kemično sestavo pohorskih serpentinitov smo analizirali z metodami optične mikroskopije, praškovne rentgenske difrakcije (XRD) in rentgenske fluorescenčne analize (XRF). Po predhodnem drobljenju in mletju kamnin ter sušenju serpentinita smo izvedli tri nize poskusov pod različnimi pogoji z namenom, da določimo optimalne pogoje oziroma tiste pogoje, pri katerih pride do mineralizacije CO2 v največji meri. Za mineralizacijo so bili izbrani pogoji, ki bi bili za skladiščenje CO2 ekonomsko upravičeni. Prva reakcija je potekala pri sobni temperaturi, druga pri temperaturi 95 °C ter tretja pri temperaturi 95 °C in dodatku NaHCO3. Uspešnost mineralizacije smo preverjali s tehtanjem produktov, z ramansko spektroskopijo, XRD praškovno analizo in vrstično elektronsko mikroskopijo v kombinaciji z energijsko disperzijsko spektroskopijo (SEM/EDS). Rezultati so pokazali, da reakcije pod omenjenimi pogoji potečejo le v tako majhni meri, da nismo uspeli kvantificirati količine nastalega magnezita in vezanega CO2. Dokazali smo, da reakcija sicer poteka že pri sobni temperaturi, vendar je prepočasna za uporabo v praksi. Pri temperaturi 95 °C in tudi z dodatkom NaHCO3 reakcije nismo zaznali. Ugotavljamo, da je naravni proces serpentinizacije v vzorcih serpentinita iz izbranih lokacij na Pohorju potekel že v tolikšni meri, da pri raziskovanih pogojih v manj stabilnem olivinu in ortorombskih piroksenih ni na voljo dovolj magnezija, zato izbrani vzorci in pogoji niso primerni za industrijsko mineralizacijo CO2.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-21 07:45:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103663</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
