<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103639"><dc:title>Utemeljenost uživanja prehranskih dopolnil pri športnikih</dc:title><dc:creator>Kavka,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golja,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>športniki</dc:subject><dc:subject>prehrana športnikov</dc:subject><dc:subject>prehranska dopolnila</dc:subject><dc:subject>prevalenca</dc:subject><dc:subject>beljakovine</dc:subject><dc:description>Kot poročajo v raziskavah iz tujine, športniki uživajo veliko prehranskih dopolnil, ki vsebujejo snovi z nepotrjenim ugodnim učinkom na zmogljivost ali celo snovi, ki na zmogljivost učinkujejo negativno. Ker za slovenske športnike podatkov o uživanju prehranskih dopolnil še ni na voljo, smo v okviru magistrske naloge skušali zagotoviti prvi vpogled v razširjenost uporabe prehranskih dopolnil med slovenskimi športniki. V prvem delu raziskave smo razširjenost prehranskih dopolnil ocenili iz anonimiziranih podatkov, ki jih športniki navedejo v Obrazcu za kontrolo dopinga Slovenske antidoping organizacije, ki med drugim vključuje podatke o uživanju prehranskih dopolnil v zadnjih sedmih dneh pred doping kontrolo. V drugem delu naloge smo s pomočjo spletnega vprašalnika pridobili podatke o povprečnem številu uživanih prehranskih dopolnilih, vrsti dopolnil in druge specifične podatke o uživanju dopolnil pri slovenskih športnikih. Tretji del magistrske naloge je bil namenjen ugotavljanju smiselnosti uživanja dopolnil s pomočjo metode beleženja 3-dnevnega prehranskega dnevnika. Rezultati kažejo, da kar 69 % v raziskavo vključenih športnikov (N=389/561) uživa prehranska dopolnila. Športniki najpogosteje posegajo po beljakovinah (38 %; N=148/389), mineralih (28 %; N=107/389) in vitaminih (26 %; N=103/389). Po združevanju beljakovinskih in vitaminskih prehranskih dopolnil v širše kategorije so še vedno v ospredju beljakovine (56 %), sledijo vitaminska prehranska dopolnila (43 %), tretja najpogostejša dopolnila pa so minerali (28 %). Največ športnikov vključenih v drugi del naloge (48 %; N=39/81) se je za uživanje dopolnil odločilo na podlagi lastnega znanja, drug najpogostejši vzrok pa je, da jim je tako svetoval trener (32 %). Podatki analize upravičenosti uživanja prehranskih dopolnil pri treh športnikih, ki so natančno beležili prehranski dnevnik, kažejo, da bi nekatera izmed prehranskih dopolnil, ki jih uživajo, lahko bila koristna (v primeru njihove kakovosti in neoporečnosti), saj bi lahko ublažila pomanjkanje določenega hranila, ki se pojavi zaradi neustrezne športnikove prehrane; očitno pa je bilo tudi, da športniki nekatera dopolnila uživajo neutemeljeno. Rezultati kažejo, da bi bilo športnike in njihove trenerje smiselno bolje izobraziti o  različnih vidikih uporabe prehranskih dopolnil.</dc:description><dc:publisher>[E. Kavka]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-20 12:30:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103639</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
