<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103636"><dc:title>Pojmovanje konfliktov med ljudmi in rjavim medvedom na območju njegove razširjenosti</dc:title><dc:creator>Pretnar,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Ivan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rjavi medved</dc:subject><dc:subject>Ursus arctos</dc:subject><dc:subject>konflikti</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>varovanje velikih zveri</dc:subject><dc:description>Rjavi medved (Ursus arctos) je razširjen tudi na območju človekove aktivnosti, zato so interakcije med ljudmi in medvedi neizogibne. Za ohranjanje uspešnega in trajnostnega sobivanja z medvedom je pomembno, da je stopnja konfliktov čim nižja. Da bi to dosegli, je pomembno spremljati stališča različnih deležnikov, ki živijo in/ali delajo na območju medvedove razširjenosti. Pomembno je tudi analizirati pridobljene podatke in glede na ugotovitve načrtovati nadaljnje aktivnosti. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kaj za ljudi predstavlja konflikt z medvedom in kako se razlikuje glede na lokacijo bivanja. V raziskavo smo vključili 1209 vprašalnikov. Na podlagi rezultatov izvedenih fokusnih skupin smo identificirali možne konfliktne situacije, ki so služile za pripravo anketnega vprašalnika. Anketiranci so ocenili, kako problematična ali kako všeč jim je določena situacija na 5-stopenjski lestvici. S faktorsko analizo smo dobili dve komponenti, ki smo ju poimenovali »sprejemanje« in »škode« ter smo ju nato uporabili za analizo pojmovanja konflikta. Komponenti smo analizirali glede na dejavnike: območje (Alpe, Dinaridi), sociodemografski podatki (starost, spol, izobrazba), pripadnost deležniški skupini (lovci, čebelarji, rejci, ostali), osebne izkušnje z medvedi in znanje o medvedu. Ne glede na omenjene dejavnike so anketiranci v povprečju pri komponenti »sprejemanje« odgovorili pozitivno,  kar pomeni, da večini anketirancev situacije, kot je npr. medvedovo nahajanje v bližnjih gozdovih, niso problematične. Nasprotno so anketiranci komponento »škode«, ne glede na dejavnike, v povprečju ocenili kot negativno, še posebej tisti iz območja Dinaridov, kjer je gostota medvedov višja. Za trajnostno sobivanje ljudi z rjavim medvedom tako predlagamo izvajanje preventivnih ukrepov za zniževanje škodnih primerov – večanje ozaveščenosti o preventivnih ukrepih je ena izmed njih.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-20 12:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103636</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
