<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103630"><dc:title>Okoljsko vrednotenje ravnih in poševnih streh</dc:title><dc:creator>Rebernik,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kunič,	Roman	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Božiček,	David	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>LCA</dc:subject><dc:subject>okoljski vpliv</dc:subject><dc:subject>gradbeni proizvod</dc:subject><dc:subject>konstrukcijski sklop</dc:subject><dc:subject>ravna streha</dc:subject><dc:subject>poševna streha</dc:subject><dc:subject>streha</dc:subject><dc:subject>okoljska deklaracija proizvoda</dc:subject><dc:subject>EPD</dc:subject><dc:subject>nosilna konstrukcija</dc:subject><dc:subject>toplotna izolacija.</dc:subject><dc:description>V današnjem svetu se vse bolj zavedamo antropogenih vplivov na okolje (npr. problema podnebnih sprememb), posledično postaja okoljska sprejemljivost proizvodov vedno bolj pomembna. Razvile so se različne metodologije za oceno okoljskih vplivov proizvodov, ena izmed najbolj uporabljenih pa je metodologija ocene življenjskega cikla (LCA). Z LCA spremljamo proizvod skozi njegov življenjski cikel in tako dobimo podatke o njegovem okoljskem vplivu. V nalogi se ukvarjamo z analizo okoljskih vplivov gradbenih proizvodov, uporabljenih v konstrukcijskih sklopih ravnih in poševnih streh. Pri tem smo uporabili okoljske deklaracije proizvodov ali dokumente EPD. V EPD-jih preko rezultatov metodologije LCA podajamo pregledne in primerljive informacije o vplivu gradbenih proizvodov na okolje. Konstrukcijske sklope smo analizirali za fazo življenjskega cikla »od zibelke do vrat«. Analiza je bila razdeljena na tri dele. V prvem delu smo obravnavali posamezne proizvode konstrukcijskega sklopa in jih primerjali v sedmih okoljskih kategorijah (GWP, ODP, POCP, AP, EP, ADPE in ADPF), z drugo analizo smo celotne sestave primerjali med seboj prav tako v vseh sedmih kategorijah in pri tretji analizi smo na poenostavljen način razvrstili obravnavane sklope glede na njihov okoljski vpliv in tako dobili najmanj obremenjujoč konstrukcijski sestav. Ugotovili smo, da materiali za nosilno konstrukcijo in toplotno izolacijo prevladujoče prispevajo k skupnemu okoljskemu vplivu streh, vendar tudi drugi materiali (npr. opečna kritina, parna ovira itd.) pomembno prispevajo k okoljskemu vplivu v določenih kategorijah. Endoskeletni sistemi nosilne konstrukcije so izkazali manjši okoljski vpliv v večini kategorij, kar nakazuje na to, da lahko že z izbiro sistema nosilne konstrukcije pomembno zmanjšamo okoljski vpliv.</dc:description><dc:publisher>[M. Rebernik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-20 07:46:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103630</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
